Petan v predlogu novele zakona o dohodnini predlaga spremembo pogojev, ki jih mora zavezanec izpolnjevati, da se lahko odloči za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov. Predlaga povečanje cenzusa z 42.000 evrov na 100.000 evrov ter spremembo glede števila zaposlenih. Kot pojasnjuje vlada, je način ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih in ne dejanskih odhodkov v zakon vključen z namenom administrativne poenostavitve pri ugotavljanju davčne osnove. Vendar je takšen obseg ugotavljanja smiseln le za zavezance z majhnim obsegom poslovanja.
Vlada prav tako ne podpira Petanovega predloga novele zakona o davku na dodano vrednost, s katero naj bi se skrajšali roki za vračilo preplačanega davka na dodano vrednost (DDV) v primerih, ko zavezanec na podlagi obračuna DDV izkazuje terjatev do države, in sicer s 60 na sedem dni po predložitvi obračuna DDV. Takšen predlog po oceni vlade ni sprejemljiv, saj se bistveno skrajšuje čas za nadzor obračunov DDV, predvsem pa za nadzor najbolj tveganih davčnih zavezancev, ki sodelujejo v goljufijah davčnega vrtiljaka. Skrajšanje roka za vračilo pa bi posledično vplivalo tudi na likvidnostni izpad javnofinančnih prihodkov.
