Teh je v zadnjih dvajsetih letih zamenjal pet: ZKS, SDZ, DS, LDS, SDS. Njegovi stari politični soborci bi zanj vedeli povedati, da je bil vedno pragmatik. Dimitrij Rupel; sociolog, politik, urednik, profesor, književnik pisec pisem, bloger, župan, veleposlanik, zunanji minister, svetovalec.

Rodil se je v ugledni meščanski družini tik po drugi svetovni vojni. Med študijem je urejal časopisa Tribuna in revije Problemi, leta 1984 je postal celo odgovorni urednik Nove revije. Njegova ljubezen do pisanja se pozneje večkrat pokaže v številnih odprtih pismih. Kot politični disident v osemdesetih je bil soustanovitelj in predsednik Slovenske demokratične zveze, ob tem pa tudi podpredsednik koalicije Demos. V novi državi je kot prvi dobil mesto zunanjega ministra, funkcijo, na katero se bo pozneje še večkrat vrnil pod različnimi premieri.

Mnenja o tem, kako dobra so bila za slovenske zunanjepolitične interesa vsa leta, ki jih je preživel na Mladiki, so deljena. Kritiki mu očitajo številne diplomatske spodrsljaje, najbolj njegov avtogram na t.i. Vilenski izjavi leta 2003, ko je Slovenija v družbi vzhodnoevropskega bloka ugotovila pristnost "dokazov" za obstoj iraškega orožja za množično uničevanje in vnaprej "požegnala" ameriško invazijo na Irak.

Vlade so se menjavale, ne pa tudi Dimitrij Rupel. Pred volitvami leta 2004 je izkazal dober nos za voljo volilcev, ter iz LDS prestopil v SDS. Zunanji minister je tako ostal tudi v vladi Janeza Janše, čeprav je za svojega novega šefa še leta 1995 trdil: "Janša je demagog. V politiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike."

Okoren in robat za diplomata z 20-letnim stažem?

Kljub vsemu je Dimitrij Rupel prav v tem času doživel svoje največje zvezdniške trenutke, najprej je predsedoval organizaciji OVSE, med slovenskim vodenjem Evropske unije pa še Svetu EU. Nov spodrsljaj, ki naj bi dokazoval Ruplovo servilnost politiki ZDA, je zloglasna afera z depešo, v kateri ameriška administracija Slovenijo podučuje, kako mora ravnati glede neodvisnega Kosova. Njegov slog pa ni ostal neopažen niti v tujini, priznana britanska revija The Economist, ga je opisala "kot nenavadno okornega in robatega za človeka, ki se že več kot dvajset let vrti po diplomatskem parketu."

Ko je po zadnjih volitvah že kazalo, da je z Dimitrijem Ruplom konec in si je dobršen del slovenske javnosti oddahnil, zadnji žebelj v krsto njegovim aspiracijam po dunajskemu veleposlaništvu pa je zabil predsednik Danilo Türk, ga je od mrtvih zopet obudil spravljivi premier Borut Pahor, ki je Ruplu ponudil mesto posebnega odposlanca za zunanje zadeve.

To je v največji meri doslej zrevoltiralo slovensko spletno skupnost, ki je splošna občutenja javnosti najbolje povzela v skupini na socialnem omrežju Facebook z naslovom Skupaj proti Dimitriju Ruplu. Ta ima v času pisanja že krepko preko 17.000 članov, številka pa še narašča.

Kako nepogrešljiv za slovensko politično sceno je Dimitrij Rupel pa morda najbolje dokazuje dejstvo, da je trenutno član kar dveh vladnih ekip. Je posebni odposlanec premiera Boruta Pahorja, obenem pa tudi zunanji minister SDS-ove vlade v senci. Paradoksalno? Samo navidez. Dimitrija Rupla in Winstona Churchilla namreč povezuje dvoje: fascinacija nad zunanjo politiko in odpor, da bi ju pri zasledovanju lastnih vzgibov ovirale vsakokratne notranjepolitične danosti," je pred kratkim ugotavljal nemški FAZ.