Velik del poezije je Dedić pisal z namenom, da bi bile pesmi objavljene v zbirkah, ne pa, da bi bile vključene v glasbo, vendar način, kako ritmizira stihe, kaže na njihovo izjemno pomembno zvočno plat, je na ponedeljkovem srečanju dejal predsednik HDP Velimir Visković. Dedić se od drugih razlikuje po avtobiografskem govoru in poeziji, ki priča o hipersenzibilni in melanholični svojskosti, posvečeni različnim platem ljubezni.
O Dedićevi moderni avtorski pesmi je Igor Mandić dejal, da njegovega šansonjerskega dela zaradi slovanskih korenin ni mogoče primerjati s francoskim šansonom niti z italijansko kancono. Zvonimir Mrkonjić je menil, da se Dedić najbolje znajde v poziciji "outsiderja", ki mu daje alibi za izrazit individualizem v pesmih. Zdravko Zima je opozoril na vlogo muz v Dedićevi ustvarjalnosti oziroma stvarnih in fiktivnih žensk, ki so ga spremljale v življenju. Toliko, kolikor se je dajal publiki, toliko je dobil od nje tudi povrnjenega, je ugotavljal Zima. Naklonjenost publike tudi prispeva k pesnikovemu trajanju.
Na srečanju sta sodelovala tudi Dedićev kolega Zoran Predin in Zlatko Vitez iz igralske družine Histrion; za njihove predstave je slavljenec napisal številne skladbe. Arsen Dedić je stihe začel objavljati že v srednji šoli. Njegove pesmi tudi prevajajo in uvrščajo v različne pesniške antologije. Objavil je knjige "Brod u boci", "Zamišljeno pristanište", "Zagreb i ja se volimo tajno", "Hotel Balkan", "Čagalj", "Zabranjena knjiga", "Padova" in "Službena duša".
