Danes mineva 18 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil 23. decembra 1990. Izidi pa so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, tako da 26. december obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Na plebiscitarno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev.

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan pozneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost.

Temelje parlamentarne ureditve države z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno pa je 23. decembra 1991 postavila tedanja skupščina, ko je sprejela novo ustavo. S sprejemom prve slovenske ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti. Sprejetje ustave se je sicer sprva zavleklo zaradi priprav na osamosvojitev, nato zaradi agresije na Slovenijo, pozneje pa so k temu prispevala še ideološka razhajanja strank.

V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti, praznujemo pa ga od leta 1997. Ustavno sodišče je dan ustavnosti obeležilo v četrtek s slavnostno sejo. Slavnostni govornik, predsednik republike Danilo Türk, je vlado in DZ med drugim pozval, da pristopita k obravnavi njegove pobude za spremembo določb ustave, ki urejajo položaj in pristojnosti ustavnega sodišča. Predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik je ob dnevu ustavnosti podelil priznanja nekdanjim ustavnim sodnikom Janezu Čebulju, Mirjam Škrk in Zvonku Fišerju, ki se jim je mandat iztekel letos.

Prve parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji so bile 6. decembra 1992, državni zbor pa se je konstituiral 23. decembra 1992. Na ta dan se je državni zbor na prvi seji konstituiral s potrditvijo mandatov in izvolitvijo vodstva, sprejel pa je tudi začasni poslovnik, ki je urejal pravila njegovega delovanja. Ustanovno sejo je kot najstarejši poslanec vodil dotedanji predsednik skupščine France Bučar, prvi predsednik državnega zbora pa je postal Herman Rigelnik.