Dežman je na pogovoru ob obletnici postavitve spomnil, da je do razstave prišlo zaradi kritičnega pisma pisatelja Draga Jančarja, objavljenega marca 1997 ob 10. obletnici izida 57. številke Nove revije v Delovi Sobotni prilogi. Jančar je bil kritičen do dela razstave Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki je obravnavala zgodovino Slovencev po drugi svetovni vojni in je nosila naslov Dežela delavcev in kmetov, je pojasnil.
Na Jančarjevo pismo so se po Dežmanovih besedah odzvali avtorji razstave Slovenci v 20. stoletju in pisatelju ponudili prostor razstavi, ki bi obravnavala temne plati titoizma. Dodal je, da je Jančar ponudbo sprejel in skupaj z ekipo sodelavcev postavil razstavo z naslovom Temna stran meseca.
Dežman meni, da je bila razstava izreden premik pri umeščanju Slovenije v evropski civilizacijski prostor. Prav tako je razstava postavila točko, na kateri se je začela velika polemika, je pojasnil in dodal, da v zgodovini slovenskega muzejstva ni bilo projekta, ki bi doživel tolikšen odziv.
Dežman je prepričan, da se je pri postavitvi razstave Temna stran meseca "zbrala ekipa, ki je postavila mejnike in te mejnike širila". Pri tem je omenil zgodovinarja Milka Mikolo in Tamaro Griesser-Pečar, novinarja Alenko Puhar in Iva Žajdelo, nekdanjega ministra za pravosodje Lovra Šturma, publicista Bernarda Nežmaha ter nekdanjega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade in nekdanjega vodjo koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksandra Zorna.
Po Dežmanovih besedah ne gre več za spravo, ampak za tranzicijsko pravičnost. "Slovenski dosežki v procesu tranzicijske pravičnosti so izjemni," je zatrdil in dodal, da teh dosežkov ne bi bilo, če ne bilo Temne strani meseca. Pri tem je napovedal, da bo naslednje leto postavljena razstava o preganjanju kmetov po drugi svetovni vojni in da se bodo v muzeju lotili tudi problema meje oz. vprašanja ljudi, ki so bili zaradi prehoda meje v socializmu obsojeni na dolgoletne zaporne kazni.
