Tedaj še ne 24-letni Američan se je včeraj predstavil slovenskim novinarjev, potem ko se je v Ljubljani ustavil na poti do Sarajeva, kjer bo konec tedna ob 25-letnici sarajevskih olimpijskih iger tekma smučarskih legend, ki jo organizirata Jure Košir in švicarski menedžer Daniel Zimmerman.
Johnson je hudo nesrečo doživel leta 2001, ko je tekmoval na ameriškem prvenstvu, potem ko se je pri dobrih 40 letih želel znova uvrstiti v ameriško reprezentanco za olimpijske igre 2002 v Salt Lake Cityju. Tedaj si je poškodoval levi del možganov, pri padcu pa si je pregriznil jezik in je bil tri tedne v komi. Nesreča je pri Johnsonu, ki je na evropski poti z očimom in 14-letnim sinom, pustila posledice, stanje pa se mu je po zagotovilih organizatorjev včerajšnjega srečanja v zadnjih desetih mesecih precej poslabšalo. "Samo ne sprašujte ga o nekdanji ženi in politiki, oziroma Baracku Obami," se je glasilo prijazno obvestilo sicer izjemno skromno organiziranega sprejema v enem od ljubljanskih hotelov.
"Težko se spominjam toliko nazaj. Toda Sarajevo sem pred leti že obiskal, a tedaj nas niso pustili niti do olimpijske vasi, saj je bila okolica minirana. Zato se zdajšnjega obiska zelo veselim," se je spominjal Bill Johnson. "Najbolj se spominjam samih kvalifikacij za uvrstitev v olimpijsko reprezentanco. Bile so izjemno težke, saj si se moral na tekmi svetovnega pokala enkrat uvrstiti do desetega mesta ali dvakrat do dvajsetega. Jaz sem pred olimpijsko tekmo zmagal v Wengnu. Ameriška reprezentanca je bila izjemno majhna, saj sva tekmovala le dva smučarja. A na koncu izjemno uspešna," je ob neprestanem zvokovnem nagajanju mikrofona nadaljeval prvi Američan, ki je osvojil zlato smučarsko kolajno.
Marsikaj se je šampionu in nesrečniku izbrisalo iz spomina, a doživetja z olimpijske sezone so ostala zelo živa. "Spominjam se, da bi moral biti smuk na začetku iger, a je zapadlo zelo veliko snega. Zato so ga nekajkrat prestavili. Sam se s tem nisem obremenjeval, saj sem zelo rad smučal na mehkejših progah, zato sem vedel, da je to voda na moj mlin. Spominjam se, da sem na tiskovni konferenci pred tekmo dejal, da bo potekal boj za drugo mesto. Tako odločen sem bil, da bom zmagal. Svojo tehniko smučanja sem kopiral od Švicarja Petra Müllerja, ki je bil izjemno hiter in pogumen. A bo prišel v Sarajevo? Ja, srečanja z njim pa si res izjemno želim." Vzornika in velikega tekmeca je Johnson v Sarajevu premagal za 27 stotink sekunde.
Bill Johnson je nekajkrat pokazal, da smisla za humor še ni izgubil. V svoji karieri je najbolj cenil smukače, medtem ko nikoli ni imel najboljšega mnenja o slalomistih in veleslalomistih. Naj gre za Alberta Tombo ali Bojana Križaja. Posebej vesel je bil uspeha rojaka Tommyja Moeja, ki je na olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju ponovil njegov smukaški uspeh. Smučanje spremlja še dandanes prek satelitske televizije, a aktivnih smučarjev ne pozna najbolje. Najbolj stiska pesti za Bodeja Millerja, predvsem ko tekmuje v smuku. Ponosen je na hitrega sina, zelo dobro pa se tudi spominja olimpijske sezone, v kateri je dobil še smuka v Aspnu in Whistlerju, v skupnem smukaškem seštevku pa je zaostal le za tedaj petkrat drugim Petrom Müllerjem.
