Da imajo zahodne države vse manj razumevanja za tobačno industrijo, kaže tudi ponedeljkova odločitev vrhovnega sodišča v ZDA, ki je dala zeleno luč za vlaganje tožb zaradi zavajajočega trženja "lahkih" cigaret. V Sloveniji je takšno označevanje sicer že prepovedano, a v praksi kupec, ki pri blagajni zahteva "lahke" cigarete, še vedno dobi izdelek z nekoliko nižjo vsebnostjo nikotina.

"Tobačna industrija je zelo zvita. Pobarvala je škatle, ljudje pa vedo, katera barva pomeni nekdanje lahke cigarete," opaža direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana in strokovnjak za področje zasvojenosti s tobakom Tomaž Čakš. In poudarja, da si kadilec s takšnimi cigaretami ne naredi prav nobene usluge, saj so morda celo bolj škodljive kot navadne.

Odvisniki namreč kadijo toliko, da zadostijo svojemu "dnevnemu odmerku" nikotina. Če je v cigareti nikotina manj, to pomeni, da jih bodo pokadili več, s tem pa dobijo tudi več drugih strupenih snovi iz tobačnega dima, je pojasnil Čakš. Več cigaret pomeni tudi več strupenih sestavin, ki jih pri izdelavi cigaret za večje izločanje nikotina dodajajo tobaku, na primer amonijaka. Čakš je še spomnil, da kadilci dim iz lahkih cigaret potegnejo globlje v pljuča, kar ima lahko dodatne škodljive posledice. Podobno velja za cigarete z dodatkom mentola, ki ublaži pekoč občutek pri vdihavanju cigaretnega dima. "Vsaka cigareta je strup," je poudaril Čakš.

Zavzema se za dodatne ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjševanju kajenja. Za začetek bi bilo treba po njegovem podražiti cigarete, saj so v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami zelo poceni. Spomnil je, da so se za bistveno zvišanje cene prek dodatnega obdavčenja nedavno odločili na Hrvaškem, ker so želeli zmanjšati dostopnost tobačnih izdelkov. Po Čakševem mnenju bi bilo treba poleg tega omejiti mesta, kjer se ti izdelki prodajajo. V Franciji, na primer, je prodaja cigaret že vrsto let omejena na posebne kioske, v Veliki Britaniji pa jih po novem v trgovinah ne smejo več prodajati na vidnem mestu pri blagajni. "Čeprav se je vihar zaradi lani sprejetega zakona v Sloveniji šele komaj pomiril, menim, da bi se morali počasi začeti ukvarjati z dodatnimi ukrepi. Tudi drugod po Evropi urejanje tega področja napreduje," ugotavlja Čakš.

V Sloveniji bi bilo treba ob tem okrepiti izobraževanje o škodljivih posledicah kajenja in možnostih odvajanja, meni Mihaela Lovše iz Zveze za tobačni nadzor. Do denarja za okrepitev preventive bi lahko po njenih besedah prišli prek tobačnega evra, za katerega se v zvezi zavzemajo že več let. "Dokazano je tudi, da podražitev predvsem pri mladih zmanjšuje število pokajenih cigaret. Ena izmed nalog države pa je po našem še, da se prodaja cigaret omeji na specializirane trgovine. Tudi ta ukrep bi omejil porabo tobačnih izdelkov," je še dodala.