Pravi čas za odhod iz gostilne

No, enega si lahko še privoščim, saj sem šele pol urice tukaj. Le grlo sem si omočil, še dobro, da je bil dvojni. Sicer pa vedno pijem dvojne… Dajte mi še enega!

Le kako to, da fantov še ni tukaj, kje neki so? Bodo že prišli, večer se šele začenja, kar počakal bom in še enega ali dva stisnil. Niti na misel mi ne pride, da bi šel že domov!

Zdaj je tudi najbolj nevarno na cesti, vsem se nekam mudi, službe so končali in divjajo. Ne, zdaj ne grem!

Dajte mi še enega, natočite. Šank je pač najbolj varno mesto, tu ni nobenih nesreč. Rad sem tukaj, na varnem.

Da bi le Janez prišel, ne da se mi piti kar samemu, saj nisem pijanec. Prav rad pa se poveselim s prijatelji, takrat bolje steče, beseda da besedo, rundi sledi runda… Kaj pa ima človek od življenja? Vseeno bova še enega.

Še nikogar ni, najbolje bi bilo iti domov. Že zdaj? To pač ne, zdaj se pojavljajo na cesti mladi, ki brezglavo drvijo in povzročajo zmedo in kaos, vozijo skozi rdečo, ne držijo varnostne razdalje in so sploh nevarni. Ne, zdaj ni za iti.

Kar natočite mi še enega, ga bom že stisnil, saj nima kosti. Dober vic tole, nima kosti, a ne? Takole sam se še nasmejati ne morem… Kar šel bi, če ne bi vedel, da tudi policaji prav zdaj prežijo in po nepotrebnem ustavljajo poštene ljudi ter jih davijo s pihanjem in drugimi neumnostmi. Ne, zdaj še ne grem, ni prava ura, lahko doživim kaj neprijetnega. Je pač že tista ura, ko se na cestah pojavijo prvi pijančki.

Dajte mi še enega, pa hitro, jezen sem, ker nikogar od prijateljev ni. In kadar sem jezen, pijem.

Tega sem tako hitro, da kar kliče po naslednjem. Natočite, popil bom in šel, vrag vzemi tiste, ki jih ni. Malo se me že prijemlje, a to ni nič, saj še bolje vozim, ko ga imam malo pod kapo.

Da le preveč pijancev ne bi bilo na cesti.