„Nizozemska je šla z dopuščanjem vseh možnih stvari veliko dlje kot druge države, zdaj pa se je znašla na razpotju. V javnosti se poraja občutek, da je do številnih težav, s katerimi se spopadamo, privedla prav naša tolerantnost. Sprašujemo se, kdaj bi se morala končati liberalnost in tolerantnost, in kdaj bi moral nastopiti red,“ pravi Houtman.
Prepoved prodaje halucinogenih ali norih gob na Nizozemskem je v veljavo stopila prvega decembra. Zakon so sprejeli po smrti sedemnajstletne francoske turistke, ki se je pod vplivom tega mamila vrgla z mosta in umrla.
Mestne oblasti so sklenile, da bodo zaprle polovico kavarn z marihuano, ki so se začele odpirati že leta 1976, saj menijo, da povzročajo porajanje organiziranega kriminala in privabljajo nepregledne horde turistov. Z zaprtjem kavarn z marihuano in javnih hiš hočejo iz mesta pregnati tudi zvodnike in kriminalce, ki tovrstne ustanove zlorabljajo za pranje denarja.
„Država postaja vse bolj konzervativna,“ pravi zgodovinar Han van den Horst. „Rada bi obrnila hrbet seksu, drogam ter rokenrolu in prevzela konzervativnejše vrednote,“ pravi.
Umor kontroverznega filmskega režiserja Thea Van Gogha, ki je bil zelo kritičen do islama, in vzpon populističnih protimuslimanskih politikov, kot je na primer Geert Wilders, so uničile smisel vrednot o enakosti v eni najbolj poseljenih evropskih držav.
„Ko so se na Nizozemskem začele dogajati spremembe, je šlo bolj za nazore desničarjev, zdaj pa postaja tovrstno mišljenje vse bolj razširjeno. Spremembe pridobivajo legitimnost in kredibilnost predvsem v delavskem razredu,“ pravi Houtman.
