Med temi sta najpomembnejša prizadetost živčevja in žilja, ki se kažeta z motnjami občutka in motnjami v arterijski prekrvitvi okončin, je pojasnila doc. dr. Vilma Urbančič - Rovan, dr. med., vodja diabetološkega oddelka na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Okvara živčevja
Okvara živčevja (diabetična nevropatija) je kriva za marsikateri zamujen ali prepozen obisk pri zdravniku, pove diabetologinja. Bolniki z okvaro živčevja ne čutijo dobro bolečine, temperature, dotika, nimajo občutka za položaj telesa v prostoru. "Zato so mnogo bolj podvrženi poškodbam. Če se poškodujejo, ne občutijo bolečin, zato živijo z varljivim občutkom, da zagotovo ne more biti nič hudega. Tako pogosto hodijo okoli v premajhnih čevljih, ki jih močno ožulijo in to opazijo šele zvečer, ko se sezujejo. Neredko vidimo oparine zaradi umivanja nog v vreli vodi, ki jo je bolnik občutil kot mlačno, ali pa opekline po gretju nog ob vroči peči," ponazori Urbančič-Rovanova. Zelo nevarna so kemična sredstva za mehčanje trde kože in kurjih očes, saj bolnik z motnjami občutka ne zazna, kdaj je sredstvo prodrlo pregloboko in razžrlo ne samo kurjega očesa ampak tudi tkivo pod njim; nastane kemična razjeda, ki se izjemno težko celi.
Pri sladkorni bolezni je lahko prizadeto tudi motorično živčevje, ki mišicam pošilja impulze za krčenje. Ker mišice ne dobijo ukazov za krčenje, ne delajo, zato se stanjšajo, skrajšajo in posledica je deformacija noge oziroma tako imenovani kladivasti ali krempljasti prsti. S tem se spremenijo pritiski pri hoji, saj ni več obremenjen cel podplat, ampak samo točke pod glavicami kosti. Tam se telo brani z obilno tvorbo trde kože, pod njo pa nastane razjeda.
Zaradi okvare avtonomnega živčevja, ki uravnava delovanje žlez znojnic, se noga neha znojiti, zaradi tega koža postane suha in razpokana, te razpoke pa predstavljajo vstopna vrata za okužbo.
Motnje v arterijski prekrvitvi
Sladkorni bolniki so nagnjeni k pospešeni aterosklerozi. Če se žile mašijo, je oviran pretok krvi in s tem dotok kisika in hranil, zato pride do odmrtja tkiva (gangrene). Te spremembe so običajno boleče, zato ti bolniki poiščejo pomoč prej kot bolniki z nebolečimi spremembami ob okvari živčevja.
Nepravilna nega nog
Kar 15 odstotkov sladkornih bolnikov prej ali slej dobi razjedo na nogi. Zelo nevaren zaplet razjede na diabetični nogi je okužba, ki lahko napreduje do gangrene in izgube okončine. Podatki kažejo, da je pri 85 odstotkih amputacij začetni dogodek razjeda na nogi. Svoje k problematiki prispevajo še nepravilna nega nog, neustrezna obutev (preozki čevlji, visoke pete) in pedikerji s pomanjkljivim znanjem, ki se ne zavedajo vseh nevarnosti sladkorne bolezni. "Sladkorni bolnik mora biti v prvi vrsti sam svoj zdravnik. Skrbeti mora zase in se opazovati, šele potem lahko pričakuje, da bo imel korist tudi od zdravstvenih služb," opozarja diabetologinja. Skrb zase pomeni skrbno nego, higieno, izbiro ustreznih nogavic ter dovolj širokih in udobnih čevljev, redno gibanje, urejen krvni sladkor in redno samopregledovanje nog. "Če nogo pogledamo vsak dan, ni prav nobene možnosti, da bi kaj zamudili. Če pa jo pogledamo enkrat na teden, lahko v tem času zamudimo trenutek, ko bi lahko ogroženo okončino še rešili," svari Urbančič-Rovanova.
Nova ambulanta za diabetično nogo
Diabetologi razočarani ugotavljajo, da bolniki zelo slabo poznajo zaplete na nogi. Bolnike sicer opozorijo na problem in jim dajo nekaj osnovnih navodil o skrbi za noge.
"Šepa predvsem to, da nimamo možnosti, da bi delali kakovostno," je na vprašanje, ali slaba poučenost bolnikov ne izvira iz premalo edukacije, odgovorila diabetologinja. Diabetološka ambulanta v UKC Ljubljana se spopada s hudo prostorsko stisko in pomanjkanjem prostora za kakovostno obravnavo nog. Pričakujejo pa, da bodo še letos na diabetološkem oddelku uredili nov prostor za ambulanto za diabetično nogo. Takrat bodo, je zagotovila Urbančič-Rovanova, preventivne preglede lahko izvajali najmanj enkrat na leto, kot to narekuje strokovna doktrina, ogroženim bolnikom pa bodo lahko pregledali noge ob vsakem rednem ambulantnem pregledu.
V ambulanti za diabetično nogo
Uspešno odkrivanje in zdravljenje diabetične noge zahteva sodelovanje številnih strokovnjakov različnih specialnosti. Jedro tima sestavljata zdravnik in medicinska sestra z dodatnim znanjem o diabetični nogi, bodisi v specialistični diabetološki ambulanti ali v osnovnem zdravstvu. Njuna naloga je predvsem preventiva, kar pomeni zgodnje odkrivanje bolnikov, pri katerih obstaja večje tveganje za nastanek razjede na nogi. Take bolnike odkrije preprost in poceni klinični pregled - presejalni test. Obsega anamnezo (težave, ki jih pove bolnik sam) in pregled nog (deformacije, barva in kakovost kože ter nohtov, tipanje stopalnih pulzov za osnovno oceno arterijske prekrvavitve in občutek za dotik z najlonsko nitko - monofilamentom). Presejalni test je podlaga za razvrstitev bolnikov v skupine glede na ogroženost za nastanek razjede na nogi in za izbiro nadaljnjih ukrepov: to so lahko zdravstvena vzgoja, predpis posebne obutve, dodatne preiskave ožilja, pregled pri drugih specialistih - ortopedu, specialistu za kirurške okužbe, specialistu fizikalne in rehabilitacijske medicine, včasih pa tudi zgolj napotitev k primerno usposobljenemu pedikerju.
