Kot so sporočili iz Luke Koper, je Vlačič potrdil, da z upravo družbe deli poglede glede prihodnosti in razvoja pristanišča. Dodal je, da je luka osrednji člen projekta Slovenije kot logistične platforme za države srednje in vzhodne Evrope. "Država mora podjetjem pomagati, ne jih ovirati pri razvoju," je po navedbah podjetja minister komentiral pripravljanje državnega prostorskega načrta za razvoj koprskega pristanišča. Zagotovil je tudi, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi prišlo čim prej do gradnje novega železniškega tira med Koprom in Divačo.

Državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin je dosežke Luke Koper v zadnjih letih ocenil kot dobre. Zadovoljen je bil tudi s kriznim načrtom uprave v času napovedane gospodarske recesije, so zapisali v družbi. Poslanci Franco Juri, Breda Pečan, Marijan Križman in Luka Juri so danes na vlado naslovili pobudo, naj v Luki Koper in Intereuropi izvede "revizijo poslovanja in pregled škodljivih pogodb ter zamenja nekompetentne člane uprav in nadzornih svetov".

Odločitve Luke Koper za izgradnjo nove poslovne stolpnice pod kritiko poslancev

Omenjeni poslanci so med po njihovem negativnimi odločitvami uprave Luke Koper navedli izgradnjo nove poslovne stolpnice za 13 milijonov evrov, odkup in rušenje skladišč, ustanovitev podjetij, kot so Potniški terminal, Regionalni center Prekmurje, Ekoport Koper in Adria sole. Poleg tega, pravijo, podatki iz poslovanja kažejo veliko povečanje zadolženosti, dolgoročne finančne obveznosti da so se povečale za 80 milijonov evrov, kratkoročne finančne obveznosti pa da so ob devetmesečju znašale 91 milijonov evrov.

Poslance tudi skrbi, da podjetje B.R.I.L., ki je eno od podjetij, od katerih luka najema delovno silo, zaračunava višje stroške storitev kot ostali podpogodbeniki. Kot navajajo, je solastnik podjetja B.R.I.L. izolski svetnik in član stranke Slovenija je naša, ki jo vodi predsednik nadzornega sveta Luke Koper in koprski župan Boris Popovič.

Glede Intereurope so poslanci izpostavili zvišanje investicije v družbin terminal v Čehovu pri Moskvi (s 45 na 143 milijonov evrov), prodaja logističnih storitev tega centra (po njihovih navedbah sedem milijonov evrov) pa da ne zadostuje niti za obresti. Zapisali so, da se je uprava Intereurope prezadolžila in povzročila negativni finančni tok.