Poznavanje lokalne hrane in tradicionalnega kmetijstva v gorskih predelih izginjata, raznolikost kmetijstva in produktivnost pa upadata, kar še dodatno povečuje ranljivost ljudi, ki živijo v gorah, poudarja Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Nedavne raziskave nakazujejo, da je hrana ljudi, ki živijo v gorah, premalo hranljiva, kar je eden glavnih razlogov za višjo umrljivost otrok v gorskih predelih. Ljudje v gorskih predelih pa se srečujejo tudi z dražjo hrano, navaja FAO; višje cene so posledica dražje hrane po vsem svetu in višjih transportnih stroškov v oddaljene gorske predele.

Mednarodna komisija za varstvo Alp Cipra ob mednarodnem dnevu gora alpske države in Evropsko unijo poziva, da dosledno spodbujajo ekološko kmetijstvo. "Cipra obžaluje neodločno postopanje ministrov za kmetijstvo EU pri omenjeni problematiki," so sporočili iz Cipre. Kot poudarjajo, se je "v teh dneh izkazalo, da EU z ekologizacijo kmetijstva ne misli preveč resno, čeprav je to glasno napovedovala". Evropski okoljski ministri so "veliko reformo" v smeri trajnostnega kmetijstva prestavili na leto 2013, v Cipri pa menijo, da je to odločno prepozno.

Ob tem poudarjajo, da samo ekstenzivna pridelava zagotavlja biološko raznolikost in s tem varno hrano. Cipra opozarja, da hribovsko kmetijstvo zaradi svojih večkratno ekstenzivnih načinov pridelave pomembno prispeva k biološki raznolikosti in s tem tudi k varni hrani. Cipra zahteva, da se še bolj dosledno usmeri na ekološko kmetijstvo in s tem zagotovi preživetje hribovskega kmetijstva.

Številne raziskave dokazujejo, da ekološko kmetijstvo spodbuja biotsko raznovrstnost, navajajo v Cipri. Zahtevne in redke živalske vrste, kot so krešič, dnevni metulj, pajki in divje čebele se pogosteje nahajajo na ekoloških travnikih kot pa na intenzivno obdelanih travnih površinah. Poleg tega je v alpskem prostoru prisotna višja biološka raznolikost zaradi manjšega pritiska pri rabi teh površin v preteklosti.

Ta raznolikost po mnenju Cipre zmanjšuje dovzetnost za bolezni in škodljivce ter podpira prilagajanje na spremenjene pogoje, kot je otoplitev podnebja. "Biološka raznolikost v alpskem prostoru je zaklad, ki zagotavlja varno hrano. Prav zato ga moramo ohraniti," poudarjajo.

Po njihovem mnenju kmetijstvo na podeželju ne predstavlja samo bistvenega dela gospodarstva na teh območjih, ampak je tudi del kulture, kar je za prebivalstvo izredno pomembno. Cipra je prepričana, da ima hribovsko kmetijstvo na globaliziranem trgu dolgoročno možnost samo, če se usmeri na sonaravne proizvode.

Planinska zveza Slovenije pa ob mednarodnem dnevu gora pripravlja posvet, na katerem bodo govorili o varovanju naravnega okolja in preprečevanju nedovoljenih posegov v planinski gorski svet, še posebej v zimskem času z neprijazno uporabo snežnih sani...

Kot poudarja predsednik zveze Franci Ekar, je "za današnji čas nesprejemljivo, da se tako počasi pripravlja zakon o Triglavskem narodnem parku, edinem narodnem parku v Sloveniji, še bolj nerazumljivo pa je 'praktično' opuščanje realizacije krajinskega savinjsko kamniškega parka". Po njegovem mnenju se prav s tem dosegajo nasprotja s sodobnimi in aktualnimi stališči Evrope. Ob tem še navaja, da "pridobivanje hrane na gori praktično izginja, planine so vse bolj pasivne, soočamo se z agresivnimi zaraščanji.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora. Odločitev so sprejeli po velikem uspehu, ki ga so ga dosegli leto prej s projektom mednarodnega leta gora, ki je povečal zavedanje človeštva o pomenu gora.