Urnaut, ki je septembra dopolnil 20 let, se je odločil za Piacenzo, a naletel na težavo - mlajši od 23 let v italijanskih klubih ne smejo igrati. Sedaj je nov dom našel v predmestju Aten, kjer kot posojen odbojkar Piacenze igra za Olympiacos.

"Ocenil sem, da bom imel najboljše možnosti za napredovanje, če se odločim za klub, ki je izjemno uspešen. Piacenza je v lanski sezoni igrala v finalu italijanske lige in evropski ligi prvakov ter je dobro organizirana. V letošnjem obdobju prestopnih rokov se je veliko govorilo o spremembah in omejitvah za tujce, tako da starostna omejitev ni bila v ospredju. Tudi v sezoni 2007/2008 je bila predlagana starostna omejitev, ki pa je Italijani na koncu niso upoštevali. Predvidevali smo, da se bo to pravilo spremenilo še pred začetkom letošnje lige, a do tega žal še ni prišlo. Izvedel sem, da so mladi igralci dobili prve tožbe zaradi starostne omejitve, zato je zelo verjetno, da v naslednji sezoni pravilo do 23 let ne bo veljajo. Po podpisu pogodbe smo se skupaj s klubom in menedžerjem dogovorili za posojo, sam pa sem med ponujenimi možnostmi izbral klub, ki ga trenira eden izmed najbolj priznanih strokovnjakov Anders Kristiansson. Šved še posebej slovi po dobrem delu z mladimi," je celotno štorijo povzel kodrolasi Tine Urnaut, ki svoje odločitve ne obžaluje: "Od nekdaj sem si želel dobro in intenzivno trenirati ter se preizkusiti v vrhunskem klubu v tujini. In v Olympiacosu je tako. Igram eno do dve zelo močni tekmi na teden, trener je zelo zahteven, vzame pa si čas in me popravlja ob vsaki slabše izvedeni akciji ali elementu. Na treningih je velika konkurenca, vsak dan treniramo dvakrat, imamo svojo dvorano za odbojko, kar pomeni, da lahko ostanem v telovadnici še po koncu treninga, saj imamo tudi robota za serviranje," je opisal prednosti pirejskega kluba nekdanji igralec ACH Volleyja, ki pa ni mogel niti mimo slabih plati: "Slabše je okolje izven dvorane: nemogoč in nepredvidljiv promet v Atenah, nerazumljiv jezik, fanatični navijači. Jezi me, ko mi prikimavajo in govorijo ne (v grškem jeziku ne pomeni da, op. a.), ali pa odkimavajo in govorijo ja (v grščini ja pomeni ne, op. a.)."

Slovenski sprejemalec je življenje v Pireju očitno hitro vzljubil, saj na svoje tamkajšnje bivanje nima pripomb: "Všeč mi je, ker ni mrzlo. Še pred kakšnim tednom sem hodil okoli v kratkih hlačah in majici, zdaj pa si občasno nadenem pulover. Grška hrana je zelo okusna, občasno si kaj skuham sam. Zaenkrat nimam posebnega domotožja, grščina pa mi ne leži posebej. Znam nekaj besed, zdi pa se mi težko razumljiv jezik." Je pa "biser slovenske odbojke", kot so mediji poimenovali Urnauta, hitro okusil tudi nepozabno vzdušje, ki ga na tekmah pripravijo navijači slovitih tekmecev Olympiacosa in Panathinaikosa: "Prvo prvenstveno tekmo smo igrali proti mestnemu rivalu Panathinaikosu. Pred dvorano so stražili policisti in vojaki, v dvorano so smeli samo naši navijači. Ves čas so spremljali tekmo na nogah, prepevali, vsako sporno odločitev sodnika pa pospremili z metanjem najrazličnejših pripomočkov na igrišče. Navijači lahko med tekmo v dvorani kadijo, pogosto prižigajo bakle, in zakadijo ter zameglijo celotno dvorano."

Kako pa je Tine zadovoljen s svojim novim trenerjem Andersom Kristianssonom? "Trener namenja mladim igralcem veliko pozornosti, popravlja nas v vsaki akciji, ne dovoli ležernosti, ves čas zahteva, da treniramo in igramo na polno. Zaenkrat sem odigral vse tekme v prvi postavi na položaju sprejemalca, s svojo igro pa sem zadovoljen," je pojasnil mladenič iz Kotelj, ki za kolege iz ekipe najde zgolj lepe besede. Nič drugače ni, kadar je govora o Ivanu Miljkoviću, ki trenutno velja za najboljšega korektorja na svetu: "Občutek, ko igram ob enem izmed najboljših igralcev na svetu, je fantastičen. Ivan je odbojkar, ki vsak trening in tekmo vzame resno, bodri soigralce in se veseli vsake osvojene točke. Treningi so včasih celo bolj močni kot tekme, saj se borimo za prav vsako žogo. In ko po takem treningu prideš na tekmo, si navajen najtežjih razmer."