Čeprav raziskave kažejo tudi na prirojeno nagnjenost k težavam s težo pri nekaterih, je osnovni vzrok zanje jasen - neravnovesje med zaužitimi in porabljenimi kalorijami. Do njega prihaja vse pogosteje, Svetovna zdravstvena organizacija pa ugotavlja, da je to povezano s premikom k energetsko gosti hrani, bogati z maščobami in sladkorjem, ki pa ima le malo vitaminov in mineralov. Ta premik je globalen, globalno pa je tudi zmanjševanje telesne dejavnosti, povezano z vse več sedečimi delovnimi mesti, "udobnim" prevozom in naraščajočo urbanizacijo.
V evropskih državah je pretežkega ali debelega približno polovica prebivalstva. Med državami so tudi razlike: v pregovorno "vitki" Franciji je bilo po zadnjih evropskih podatkih iz leta 2003 takšnih 37 odstotkov prebivalcev, v Angliji kar 61 odstotkov. Jasnih delitev med severom in jugom, vzhodom in zahodom Evrope pri tem ni. V Italiji, ki jo povezujemo z zdravo mediteransko kuhinjo, ki uporablja olivno olje in veliko zelenjave, so sicer med najvitkejšimi, a so na drugi strani prav tako mediteranski Grki med najbolj okroglimi. Podobna nasprotja so v Skandinaviji, kjer so Finci med najtežjimi Evropejci, sosednja Norveška pa je država z najnižjim deležem pretežkih in debelih. Slovenija je bila z 48 odstotki pretežkega in debelega prebivalstva nekoliko nad evropsko sredino.
Danes pa ima očitno težave s težo še več Slovencev kot pred nekaj leti, saj jih je po svežih podatkih raziskave Inštituta za varovanje zdravja EHIS 2007 prekomerno težkih in debelih kar 55 odstotkov. Pri mladih je ta delež sicer manjši, zato pa s starostjo narašča.
Kot je znano, je debelost povezana z neprimerno prehrano in pomanjkanjem gibanja. K preprečevanju težav s prekomerno težo pomembno prispeva uživanje sadja in zelenjave, pri čemer gre prebivalcem Slovenije, kot kažejo podatki EHIS, na bolje. Še leta 2001 je zelenjavo vsaj enkrat na dan uživala manj kot polovica odraslih, danes pa to že velja za večino v vseh starostnih skupinah. Pri tem je zanimivo, da so mladi sadju in zelenjavi manj naklonjeni kot starejši, ki ju uživajo bistveno pogosteje.
Za gibanje so nasprotno najbolj zavzeti ljudje v starosti od 25 do 44 let, med katerimi jih je vsaj pol ure na dan zmerno ali intenzivno telesno dejavnih 39 odstotkov, v starosti od 45 do 64 let pa jih je vsaj pol ure na dan dejavnih 30 odstotkov. Kot ugotavljajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ), pa zbuja skrb podatek, da je več kot polovica odraslih Slovencev telesno nedejavnih.
Ali smo pretežki, lahko izračunamo tako, da telesno maso v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih. Indeks telesne mase od 25 do 30 pomeni prekomerno težo, če je višji, pa debelost. Čeprav sta ti težavi v raznih navodilih za hujšanje izpostavljeni kot "lepotni", pomenita predvsem veliko tveganje za razvoj kroničnih bolezni, kot so srčno-žilna obolenja in diabetes. Stroka zato ponuja številne nasvete za ohranjanje primerne teže, kot so pešačenje in kolesarjenje namesto vožnje z avtom, vključevanje sadja in zelenjave v obroke, ki naj jih bo več, zato pa naj bodo manjši...
Sodobni način življenja nas skorajda sili k nezdravemu vedenju. Da je tako, ugotavlja tudi strokovnjak za prehrano in raziskovalec z IVZ Matej Gregorič: "Hiter tempo terja hitre obroke." Pogosto je tudi njihovo izpuščanje, kar človeško telo razume kot obdobja stradanja in si zato ob naslednjem obroku pripravlja "zaloge". Ker je organizirane prehrane na delovnih mestih vse manj, saj delodajalci za to nimajo posluha, so delavci ob omejenem času za malico pogosto prepuščeni hitri prehrani. Raziskave kažejo tudi, da se vse več prehranjujemo zunaj doma, ob veliki ponudbi izdelkov, ki jih je treba le pogreti, pa se izgubljajo tudi veščine kuhanja.
Pomemben dejavnik, povezan z naraščanjem debelosti, je po Gregoričevih besedah tudi oglaševanje nezdrave hrane, še zlasti, kadar je zavajajoče. Pri pijačah, kjer je sadja v resnici zelo malo in je v njih predvsem veliko sladkorja, tako v oglasih pogosto poudarjajo prav sadni delež. Gregorič ugotavlja, da se bo zato treba boriti za večjo informiranost potrošnikov, nekateri pa razmišljajo celo o dodatnem obdavčenju zelo nezdrave hrane in davčni razbremenitvi zdrave hrane.
V prazničnem decembru, ki prinaša obilje mastne in sladke hrane, Gregorič svetuje zmernost in "uravnovešanje" obrokov s sadjem in zelenjavo. Kot pravi, pa ni nič narobe, če se kdaj pregrešimo s čim nezdravim, saj se tveganje za debelost nalaga skozi leta: "Zato nas, če smo pretežki in debeli, tudi dieta ne bo odrešila dolgoročno, ampak bo uspešna le trenutno. Za dolgoročni uspeh je treba spremeniti življenjski slog".
