Čeprav je bilo skupno število porodov lani višje (19.357), pa so na primer v Brežicah ženske rojevale še manj kot leto poprej (391), v Trbovljah je bilo porodov več, vendar še vedno manj kot 600 (532), za nekaj porodov pa sta merilo WHO presegli SB Izola (681) in Jesenice (616).
Čas je življenje
Asist. dr. Tanja Premru - Sršen, predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo v UKC Ljubljana, pravi, da so gotovo varnejše tiste porodnišnice z večjim številom porodov, saj ima zdravstveno osebje več izkušenj z morebitnimi zapleti. "To pa ne pomeni, da rojevanje v manjših porodnišnicah pri nas ni varno. Vemo, da je približno 70 odstotkov nosečnic in plodov zdravih in pri njih ne pričakujemo zapletov. Pri preostalih 30 odstotkih, ko je bolna nosečnica ali plod, pa je pomembno, da jih v manjših porodnišnicah pravočasno prepoznajo in jih usmerijo v terciarne centre. Dobro sodelujemo na primer s SB Trbovlje in Brežice, od koder k nam pravočasno pošiljajo nosečnice, ki potrebujejo pomoč. V Sloveniji imamo zelo dobro organiziran transport in utero za vse regionalne bolnišnice. Dve tretjini patoloških nosečnosti zato spremljamo v UKC Ljubljana, tretjino pa v UKC Maribor," pojasnjuje Premu-Sršenova. Prav zato smo z majhno umrljivostjo novorojenčkov pri vrhu evropskih držav, po maternalni umrljivosti pa smo nekje v sredini. Maternalna umrljivost se v državah z manj kot 100.000 porodi na leto izračunava po določeni formuli, zato se podatek iz leta v leto spreminja. Po perinatoloških podatkih, ki jih pri nas sistematično zbirajo že od leta 1987, je bila med letoma 2003 in 2005 maternalna umrljivost 9,4, medtem ko je standard WHO 9 na 100.000 živorojenih otrok.
Toda tudi pri zdravi populaciji se vedno lahko zgodi kaj takšnega, kar zahteva takojšnje ukrepanje. Zdravniki imajo v takšnih primerih malo časa, zato je toliko bolj pomembno, da so vešči prepoznavanja grozečih znakov in dejavnikov tveganja. "Težko je izmeriti," pravi Premru-Sršenova, "kdaj si dovolj izkušen, da v določenih okoliščinah ustrezno reagiraš. Tega podatka ne poznam." Po njenem je pri tem pomembno tudi pravo razmerje med zmožnostjo bolnišnice, osebjem in številom porodov.
Predlogi iz leta 2003 v predalu
Statistika kaže, da so sekundarne porodnišnice pri nas po kakovosti precej izenačene, navzdol malo odstopata le bolnišnici Postojna in Kranj. Prav v teh dveh ustanovah število porodov ni majhno, je pa res, da nimata kirurškega in transfuzijskega zaledja kot druge porodnišnice, ki delujejo v sklopu regionalnih bolnišnic. Zato bi morali izpolnjevati vsaj merilo varnosti, ki predvideva, da morajo biti takšne porodnišnice razporejene tako, da porodnico in otroka lahko v primeru, če se kaj zaplete, v 15 minutah (na Nizozemskem v 20 minutah) pripeljejo do večje bolnišnice. Premru-Sršenova se načeloma strinja, da je razpršenost porodnišnic pri nas prevelika, a hkrati opozarja, da je cestna infrastruktura še vedno slaba in je zato treba dobro premisliti, kako urediti zanesljivo 24-urno zdravstveno službo. "Strokovnost v naših porodnišnicah ni problem, vprašanje pa je, ali takšno razpršenost finančno zmore država. O tem, kako racionalno je vzdrževati stavbe, opremo in zdravstveno osebje v manjših porodnišnicah, bo morala odločati zdravstvena politika, ne pa stroka," pravi Premru-Sršenova.
Toda leta 2003 se je s tem ukvarjala tudi stroka. Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in perinatologijo, ki ga je takrat vodila prof. dr. Helena Meden - Vrtovec, je predstavil oceno položaja in sprejel smernice za razvoj slovenske ginekologije in porodništva. Ugotovili so, da imajo manjši ginekološki porodniški oddelki premalo kazuistike za obvladovanje patologije, aparature so neizkoriščene, prav tako kadri. Zaradi podatkov, ki so jih imeli na voljo - v Brežicah in na Jesenicah po 50 dni zapored niso opravili carskega reza, na Ptuju in Jesenicah so bili več kot 200 dni brez poroda dvojčkov, v Brežicah, na Jesenicah in v Kopru pa so bili tudi po teden dni brez poroda - so predlagali spremembe vsebine dela tistih oddelkov v bolnišnicah, kjer imajo manj porodov. Lahko bi se preoblikovali v dnevne in negovalne bolnišnice ali pa postali specialni centri za kolonoskopijo, histeroskopijo, laparoskopijo.
Strokovne smernice so kljub takrat slabim podatkom - leta 2003 je bila maternalna umrljivost med najvišjimi v Evropi, le umrljivost dojenčkov je kazala spodbudne rezultate s stalno težnjo po zmanjševanju - obležale kdo ve v katerem predalu, čeprav so bili s strokovnimi ugotovitvami in predlogi seznanjeni poleg predstavnikov strokovnih združenj s področja ginekologije in perinatologije, predstojnikov ginekološko-porodnih oddelkov slovenskih bolnišnic tudi predstavniki ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter vodja programa ZORA in projekta Kakovost v zdravstvu.
