Matjaž Homan pravi, da so vse pogostejša tudi kronična trdovratna zaprtja, ki potrebujejo pomoč zdravnika.

Lahko o zaprtju govorimo že pri dojenčkih?

Seveda. Obstaja razlika med izključno dojenimi dojenčki in med tistimi, ki jih hranijo z adaptiranimi mlečnimi pripravki. Pri prvih je normalno, da odvajajo blato sedemkrat v enem dnevu ali pa samo enkrat v sedmih dneh. Pri drugih pa govorimo o normalni prebavi, če odvajajo blato trikrat na dan ali vsaj enkrat v treh dneh. Če otrok odvaja blato drugače in če takšno neredno odvajanje traja 14 dni ali več, že govorimo o zaprtju, ki potrebuje ukrepanje. Prva pomoč pri dojenčkih, ki imajo zaprtje, je, da jim starši eno uro pred mlečnim obrokom ali po njem ponudijo sladkan dojenčkov čaj, ki pomaga pri redčenju blata, da je odvajanje lažje. Če so hranjeni z adaptiranim mlekom, ga začnemo hraniti z mlečnimi formulami, ki imajo končnico IT. Če ima dojenček ob tem težave, kot so bolečina in slabši tek, je treba obiskati zdravnika pediatra. Enako velja, če dojenček odvaja sicer vsak dan, a je blato trdo, v obliki bobkov. Tudi to je namreč zaprtje. Če je povezano še z dodatnimi prebavnimi težavami, je obisk pediatra potreben.

Ali je lahko zaprtje pri majhnem otroku povezano z navajanjem na kahlico?

Drži. Neustrezno navajanje na kahlico lahko sproži pri otroku takšen odpor, da blato zadržuje in lahko pride do kroničnega zaprtja. Zato moramo biti pri navajanju na kahlico previdni, da ne pretiravamo. Otroka začnemo navajati med drugim in tretjim letom starosti, saj obstaja nenapisano pravilo, da naj bi v povprečju otrok, ki je star tri leta, že obvladal odvajanje in ne bi potreboval pleničke. Seveda so otroci različni, zato ta meja ni ostro določena. Na začetku naj bi otroka posadili na kahlico zjutraj, ko se zbudi, in po večjih obrokih, saj se takrat črevo običajno refleksno pripravi na praznjenje. Otroka je treba na kahlici zamotiti, da se ne dolgočasi, in ga spodbujati. Prav je, da ga pohvalimo, lahko tudi včasih nagradimo, ko mu uspe, da odvaja v kahlico.

Kaj je še normalno in kdaj k zdravniku?

Ko pride do težav, ki trajajo, čeprav smo skušali izboljšati otrokovo prebavo z bolj zdravo prehrano, ki je vsebovala več vlaknin, sadja, zelenjave in predvsem tekočin, je treba obiskati izbranega pediatra. Zdrav otrok brez težav odvaja blato od trikrat na dan do enkrat v treh dneh. Če pa ima bolečine v trebuhu zaradi neodvajanja ali ob odvajanju v predelu zadnjične odprtine zaradi razpoke v predelu danke oziroma če je njegovo odvajanje neredno, je obisk pediatra potreben. Če je zaprtje povezano z neustrezno prehrano ali psihičnimi stresi, govorimo o funkcionalnem zaprtju. Kar 95 odstotkov zaprtij je funkcionalnega značaja. Ker pa je zaprtje lahko tudi organskega značaja, kar pomeni, da ima vzrok v resnih obolenjih otroka, kot so bolezni prebavil, presnove, bolezni žlez z notranjim izločanjem, živčno-mišične in druge bolezni, je posvet pri zdravniku, ki bo določil naravo zaprtja, potreben.

Torej ni pametno, da starši kupijo v lekarni odvajalne svečke ali sirup proti zaprtju in sami zdravijo otroka?

Nikakor ne. Zdravnik mora najprej ugotoviti vzrok zaprtja in potem predlaga zdravljenje. Če gre za funkcionalno zaprtje, se najprej odločimo za dieto in predpišemo sredstvo za lažje odvajanje blata, ki je narejeno iz mlečnega sladkorja. Svetujemo, da otrok ne uživa banan, čokolade, riža, korenja in druge hrane, ki povzroča zaprtje. Če kljub temu ni izboljšanja in so težave vedno hujše, otroka sprejmemo na Pediatrično kliniko. Ob akutnih težavah opravimo krvne preiskave, preiskave za izključitev alergij, celiakije in drugih bolezni. Če ugotovimo organski vzrok za zaprtje, kar se pojavi pri pet odstotkih obravnavanih otrok, sledi ustrezno zdravljenje. Če pa gre za funkcionalno motnjo, otroku pomagamo tako, da ga vključimo v šolo kakanja, ki sem jo uvedel pred letom in pol v okviru službe za gastroenterologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

Kako poteka obravnava v šoli kakanja?

Otroka obravnava tim, v katerem sodelujejo zdravnik, medicinska sestra, dietetik, psiholog in vzgojiteljica. Pričakujemo tudi aktivno vlogo staršev, saj je nujno njihovo sodelovanje v času hospitalizacije in seveda nadaljevanje spremenjenega načina prehranjevanja oziroma življenjskega sloga tudi doma. V šolo kakanja sprejmemo samo otroke s trdovratnim zaprtjem, ki so že tako dolgo zaprti, da je najprej nujno temeljito praznjenje črevesa, kar dosežemo s klistirji in močnejšimi svečkami za odvajanje. Sledi pogovor staršev in otroka s psihologom, saj moramo otroku pomagati, da prekine začaran krog, ko na primer zaradi bolečin pri odvajanju zadržuje blato, zaradi česar se stanje še dodatno poslabša, ima odpor proti odvajanju blata v vrtcu ali šoli ali pa je vzrok v različnih drugih stresnih doživetjih. Včasih prihaja do zaprtja tudi zaradi neustreznega navajanja na kahlico. Sledi pogovor pri dietetiku, ki otroku in staršem predstavi pomen zdrave prehrane in svetuje ustrezno dieto. Ves čas bivanja v bolnišnici, ki traja običajno sedem dni, ima otrok takšno prehrano, kot naj bi jo imel tudi doma. Cel tim na oddelku, predvsem pa vzgojiteljica in medicinske sestre, otroka spodbuja, se veliko igra in pogovarja z njim, da bi osvojil znanje o pomenu zdrave prehrane, gibanja in rednega odvajanja. Tudi staršem skušamo razložiti, kaj je vzrok otrokovim težavam in kako naj ravnajo, da se težave doma ne bodo ponovile. Otrok dobi posebno mapo - dnevnik, v katerem s pomočjo nalepk beleži, kako odvaja blato: kaka samostojno, pred kakanjem zaužije zdravilo, svečko ipd. oziroma umaže hlačke… Ko je v dnevniku nalepljenih dovolj zvezdic (kaka samostojno), gre lahko domov, kjer skupaj s starši nadaljuje s praktično uporabo pridobljenega znanja. Preden gre otrok domov, na oddelku pripravimo neke vrste preizkus znanja. Test je tako zasnovan, da vsi otroci dobijo odlično oceno. Nato otroku podelimo diplomo šole kakanja, na katero se podpišemo zdravnik, medicinska sestra, psihologinja in vzgojiteljica.

Se lahko težave ponovijo in mora otrok spet v bolnišnico?

Ob prihodu domov morajo otrok in starši upoštevati pridobljeno znanje, da odpravijo zaprtje za dalj časa oziroma kar za vedno. Otrok ob odhodu domov še nekaj časa uživa laktulozna odvajala, ki mu pomagajo, da lažje in vsak dan odvaja blato. Po kontrolnem pregledu običajno postopoma ukinjamo odvajala. Občasno se kljub temu zgodi, da moramo zdravljenje na oddelku ponoviti. Ob upoštevanju navodil pa težave pri veliki večini otrok izginejo, tako da lahko glede na dosedanje izkušnje zatrdim, da je šola kakanja zelo uspešna metoda zdravljenja trdovratnega kroničnega zaprtja.