Umrla je več kot tretjina pacientov (37 od 149 ljudi), okuženih z ebolo Bundibugyo, je pokazala raziskava. Ebola in virus Marburg spadata v družino filovirusov, ki povzročajo hemoragično mrzlico. Ta je večinoma smrtna in obsega številne simptome, npr. bruhanje in drisko, pa tudi splošno slabo počutje ter bolečine v mišicah in sklepih. Zaradi teh simptomov hemoragično mrzlico pogosto zamenjajo za gripo, saj je drugače izredno redka.
Ko se virus razširi, začnejo mrzlični pacienti notranje in zunanje krvaveti, v resnejših primerih tudi iz ust, ušes in oči. Izguba krvi, šok in odpoved organov vodijo v komo in delirij pacienta, v veliko primerih pa tudi v smrt, ki ponavadi nastopi v treh do sedmih dneh od začetka simptomov.
Ebola se je prvič pojavila leta 1976 v Zairu, današnji Demokratični republiki Kongo, in je poimenovana po reki Ebola, s katero je povezan izbruh virusa. Od odkritja virusa je bilo dokumentiranih 1850 primerov izbruhov bolezni, od katerih je umrlo 1200 ljudi.
Zaire ebolavirus je najnevarnejši podtip ebole s smrtnostjo do 90 procentov in dolgoletnim povprečjem 83 odstotkov smrtnih žrtev, sledi pa Sudan ebolavirus, s povprečjem 50 do 55 odstotkov smrtnih žrtev. Poznana sta tudi Reston ebolavirus in Ivory Coast ebolavirus, ki pa sta človeku nenevarna virusa.
Ker zaenkrat za virus še ni zdravila, pomaga le izolacija pacienta, pa tudi gumijaste rokavice, zaščitna očala in halje pri zdravnikih in posebna higienska skrb.
