Mišične bolečine so bolečine, ki jih povzročajo majhne natrganine v mišičnem tkivu; lahko so posledica prevelike preobremenitve mišic, v katerih se nakopičijo kristali mlečne kisline. Preobremenitev mišic lahko poleg prevelikega telesnega napora povzroči tudi napačna telesna drža, ki povzroči slabo prekrvavitev in posledično nezadostno oskrbo mišičnih celic s kisikom. Znaki, ki bi nas morali opozoriti, da moramo spremeniti oziroma izboljšati svojo sedečo držo, so bolečine in krči v hrbtu, ramenih, vratu in v rokah.
Mišične bolečine po odstranitvi sprožilnih dejavnikov običajno minejo, zato zaradi njih nista potrebna pregled pri zdravniku ali posebno zdravljenje. Kljub temu pa imajo bolečine v mišicah poleg mehanskih (že omenjena napačna drža telesa, neredno gibanje, težek telesni napor) lahko tudi druge vzroke. Skupaj s sklepnimi bolečinami se pojavljajo pri virusnih obolenjih (na primer pri gripi), kjer se postopoma razširijo na celotno telo. Na tem mestu velja še omeniti, da so mišične bolečine, otrdelost in zmanjšana gibljivost lahko tudi znaki nekaterih bolezni. Če so ti znaki združeni še z nekaterimi drugimi, na primer z utrujenostjo, s pomanjkanjem energije, z glavoboli, s težavami s spanjem ali celo z depresijo, lahko govorimo o sindromu fibromiaglije. Fibromialgija je kronični mišično-skeletni sindrom, za katerega je značilna prisotnost nepojasnjene, široko razprostranjene bolečine ali zbadanja. Vzroki zanj še niso popolnoma pojasnjeni, obstajajo pa teorije, ki pripisujejo vzroke različnim dejavnikom: hormonskim dejavnikom (obolenje se zelo pogosto pojavlja pri ženskah po menopavzi), infekcijskim agensom, čustvenim ali telesnim stresom, pomanjkljivi telesni aktivnosti ali kemičnim spremembam v delovanju možganov, kot je zmanjšana raven serotonina. Čeprav bolečine pri sindromu fibromialgije nastajajo predvsem v mišicah, pa ne izvirajo iz sklepnega ali mišičnega vnetja. Večina najnovejših raziskav je namreč pokazala, da se vzrok za bolečine ne skriva v mišicah, ampak v osrednjem živčnem sistemu. Podobne znake kot fibromialigija združene z bolj specifičnimi, ima lahko tudi artritis, v desetih odstotkih pa so mišične bolečine posledica revmatičnih bolezni.
Mišične bolečine in revmatična bolezen
Revmatične težave, ki lahko ob dolgotrajnem ponavljanju vodijo v revmatizem, so poleg nepravilnega telesnega položaja med sedečim delom, telesne nedejavnosti in nepravilne prehrane tudi manjše, ponavljajoče se poškodbe sklepov in hrbtenice, pretirana športna dejavnost ter psihične obremenitve in stres. Na pojav in potek posameznih revmatičnih bolezni vplivajo še spolni hormoni, UV-žarki in dedne dispozicije. Mišične bolečine, ki so le eden izmed mogočih znakov revmatične bolezni, se pogosto pojavljajo pri vnetnih revmatičnih boleznih, saj vnetje sklepa negativno vpliva na količino telesne dejavnosti, katere pomanjkanje povzroči, da mišice slabijo in propadajo.
Kdaj se torej odpraviti k zdravniku?
Obisk zdravnika je priporočljiv, če bolečine v mišicah trajajo več kot sedem dni, ob močni bolečini, za katero nikakor ne morete najti vzroka, če je del okrog boleče mišice rdečkast ali otečen, kar nakazuje infekcijo ali če je kroženje krvi v bolečem delu počasnejše. K strokovnjaku se je priporočljivo odpraviti tudi, če so se bolečine v mišicah začele po začetku ali zamenjani količini predpisanih tistih zdravil za zniževanje holesterola v krvi, ki sodijo v skupino statinov. Po podatkih državne Baze podatkov o zdravilih so v Sloveniji tista zdravila, ki vsebujejo učinkovine simvastatin, lovastatin, atorvastatin, rosuvastatin, fluvastatin in pravastatin.
Preprečevanje bolečin v mišicah
Če so mišične bolečine posledica nenadnega prekomernega ukvarjanja s športom, si lahko pomagamo na več načinov. Začasno se moramo izogibati dejavnostim, ki bolečino povečajo, prizadeti del telesa pa lahko zdravimo tudi s kratkotrajno masažo s hladnimi oblogami (z ledom ali s hladilnimi geli) ali ga povijemo. Hladilne gele in druga mazila lahko nanašamo izključno na nepoškodovano kožo. Ko bolečine popustijo, je priporočljivo, da večkrat dnevno izvajamo vaje za razgibavanje, ki pospešijo zdravljenje in okrepijo poškodovano tkivo. Seveda pa je tudi pri tovrstnih mišičnih bolečinah najboljši recept preventiva. To sestavljajo disciplinirano ogrevanje pred športno dejavnostjo, raztegovanje po koncu dejavnosti in uživanje zadostne količine tekočine. Pozorni pa moramo biti tudi na pravilno držo telesa, predvsem vratu, pri delu, vožnji ali pri dvigovanju težkih bremen. Če delamo sede, je nujno, da z nekaj kratkimi vajami ali s sprehodom razbremenimo telo vsaj vsako uro.
Alja Bebar
