Povečanje obsega poroštev za štiri milijarde evrov je poleg dodatnega ukrepa - odkupa slabih terjatev bank - tudi glavna novost v primerjavi s prvotnim predlogom novele o javnih financah, ki ga je pripravila zdaj že skoraj nekdanja vlada Janeza Janše. Povečanje obsega poroštev je, kot je v imenu predlagateljev dopolnila pojasnil Franci Križanič (SD), nujno, ker so veljavnost ukrepov podaljšali za leto dni, do konca leta 2010. Možnost odkupa terjatev bank, kar je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem Lahovnikom (Zares), pa, kot je dejal slednji, predstavlja možen dodaten ukrep, če se bo izkazalo, da vsi drugi ne bodo zadostovali.
Minister za finance Andrej Bajuk (NSi) in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak (SDS) sta Lahovnikovemu dopolnilu nasprotovala. Prvi, ker je po njegovem vedenju slabih terjatev v bankah zgolj za 1,5 odstotka in ukrep ne bi pomenil dodane vrednosti, drugi pa, ker bi ukrep utegnil pomeniti nedovoljeno državno pomoč bank am.
"Ampak, saj o državni pomoči že ves čas govorimo. Ali potem vse druge države EU kršijo tudi pravila o državnih pomočeh?" je spraševal Lahovnik. Vizjak je vztrajal: "Cilj zakona ni, da bankam pomagamo servisirati slabe naložbe. In kako bo država to servisirala? Bo to posebna postavka znotraj proračuna? To je preveč nedodelana procedura, da bi ta ukrep podprli."
V noveli o javnih financah so poslanci po opozorilih zakonodajno pravne službe navedli tudi nekaj omejitev za poroštva - izdana bodo za tri mesece do največ pet let, zanje bo treba plačati nadomestilo. Konkretna merila za dodelitev pa bo še vedno določila vladna uredba. Ali jih bo sprejela še Janševa vlada ali že vlada Boruta Pahorja, ni znano.
Še najbolj sta sicer mirno razpravo popestrila poslanca SNS, Zmago Jelinčič Plemeniti in Bogdan Barovič, ki sta prepričana, da potrditev novele o javnih financah pomeni reševanje tajkunov. "Mi, davkoplačevalci, bomo reševali tajkune, ki so najemali ugodna posojila pri bankah, ki jim zdaj pomagamo. In za to bomo namenili kar 20 odstotkov BDP. Celo ZDA so ga le 10 odstotkov."
barbara.hren@dnevnik.si
