Z analizo stanja, ki je bila narejena tudi z anketiranjem 233 prebivalcev in 135 prebivalcev iz sosednjih in drugih slovenskih krajev, je občina dobila podatke, kakršnih doslej še nikoli ni imela. Izkazalo se je, da so glavni problemi, s katerimi se občina ubada danes, skoraj enaki, kot so bili pred 15 leti na področju gospodarstva, komunalnega urejanja, prometa, zdravstva, razvojne priložnosti pa še nimajo zadostnega vzgona.
Prometno stanje so vprašani ocenili najnižje pri državnih cestah, ki potekajo skozi občino, več kot dobro oceno (od 3,05 do 3,19) pa so dobili kažipoti, javna razsvetljava in zimska služba. Veliko bolje je bilo ocenjeno okoljsko področje, najbolj pa so bili anketirani nezadovoljni s slabo urejenimi javnimi površinami in hrupom, ki ga povzroča promet v središču mesta. Veliko je bilo pripomb tudi na področju izobraževanja, saj po mnenju Dravograjčanov v občini manjkajo telovadnice, igrišča in igrala na javnih površinah, pogrešajo srednjo šolo in takšne učitelje, ki bi bili po zgledu kolegov iz EU bolj prisotni v delovanju kraja in na kulturnih prireditvah.
Manjkajo čevljar, šivilja, frizer
Po tem, kako občani dojemajo kakovost življenja, se je pokazalo, da pogrešajo vrsto stvari. Varnost bivanja je dosegla oceno 3,6, najnižjo - 2,7 pa zdravstvena oskrba zaradi pomanjkanja zdravnikov, zobozdravnikov, čakalnih vrst, slabih možnosti za dostop do zdravnika v popoldanskem času.
Na kulturnem področju najbolj pogrešajo kulturni dom, na področju sociale, ki je sicer dobila povprečno oceno 3,2, pa Dravograjčani menijo, da manjka pomoči za ogrožene družine, starejše in invalide, želijo si večjo aktivnost centra za socialno delo. Odnose med sosedi so ocenili kot primerne, manjkajo pa prireditve, ki bi ljudi povezovale. Za slabe odnose krivijo egoizem, ko gre za prepire zaradi razmejitev posesti in nesoglasja pri skupnih projektih. V kakovost življenja sodita tudi duhovna oskrba, ki je dobila oceno 3,4, in oskrba prebivalcev z oceno 3,2. Pri tem so navedli, da manjkajo čevljar, šivilja, mizar, frizer, da je trgovska oskrba s tehniko, otroškimi oblačili, tekstilom, športnimi artikli nezadostna, nekateri pa so menili, da je slabo razvita tudi gostinska ponudba. Naključno anketirani pa bi imeli najraje, da bi imel Dravograd boljše ceste, več prireditev in zabave za mlade, boljšo komunalo, večjo ponudbo stanovanj in nižje najemnine.
Turizem ima prihodnost
Snovalci strateškega dokumenta so pogled na kakovost življenja v Dravogradu preverili tudi v drugih mestih (Maribor, Ljubljana, Celje, Murska Sobota, Kranj, Maribor, Koper), kjer imajo o življenju v Dravogradu slabše mnenje od Dravograjčanov, saj so v teh mestih kakovost življenja v Dravogradu ocenili z 2,3, v sosednjem Slovenj Gradcu pa z 2,8. Največ nadpovprečno angažiranih prebivalcev Dravograda pa je na prvi dve mesti v zvezi s prihodnostjo postavilo kulturni dom in kakovostno zdravstvo.
Svetniki so predsinočnjim končali drugo branje obsežnega gradiva, ki so ga predstavili predstavniki podjetja Ferk & Partner, in nakazali realne možnosti razvoja občine do leta 2025. Županja Marijana Cigala je povedala, da so jo presenetile nekatere navedbe občanov, še posebno na področju šolstva, saj je občina vložila v centralno šolo več kot 20 milijonov evrov, trenutno pa obnavljajo šolo v Libeličah.
"Z delom svetovalnega podjetja sem zelo zadovoljna. Po skoraj 30 letih je občina dobila dokument, ki je dobra podlaga za odločitve in v proračunu bomo bolj sledili željam občanov. Trenutno že pripravljamo nov načrt za stanovanjsko zazidavo, bolj se bomo usmerili tudi v turizem, ki ima prihodnost v Dravogradu," je povedala Cigalova.