Ko sem vse to bral, je kar težko verjeti, da je vse to res. Toda besede so tu in verjeti jim moram. V pismu gospe Sente je mnogo doživetih bridkosti in spoznanj, prav tako pa odločna želja za prihodnost z ljubljeno osebo. Drugo pismo, ki ga je podpisala gospa Mata, je popolno nasprotje. Po vsem, kar je doživela, se je opredelila za drugačno pot, takšno, ki je neprijazna do moških. Zadnji odstavek o »Fincih« je vsekakor posrečen. Torej, gospa Mata, mogoče sem eden tistih moških, ki bi ga vi res pretepli, potem pa po žensko pobegnili. Verjemite, ne bi vas lovil. Ker sem moški, ki se ne pretepa, ampak samo ljubi. Pustil bi vas, da v pobegu izhlapite svoje sovraštvo, in vas ljubeznivo poklical nazaj. Spregledali bi, da je pretep pač neke vrste umor ljubezni, potem pa bi nehali sovražiti in prišla bi ljubezen.
Res se vam je moralo zgoditi veliko hudega v življenju, da tako sovražite seks. To je sicer človeško, toda stopite na pot sprave. Pišete tudi, da živali pač živijo po nagonu. No, tudi živali imajo nekaj svojega razuma. Vse pa le ni samo nagon.
Ker imajo živali drugačno pamet od naše vrste, jih lahko ljudje, ki smo na višji stopnji, marsikaj naučimo. Naučili pa smo jih lahko zato, ker imajo tudi nekaj razuma, ne samo nagona. Marsikatera žival učenja ne sprejme samo zato, ker ji njen razum in nagon branita služnost človeku.
Tole moje besedičenje vzemite dobronamerno. Opisujem pač svoj pogled, vsakemu človeku pa prepuščam njegovo pot.
Še nekaj besed o bogu, ki ga omenjate. Pišete tudi o sebičnosti. Ja, tudi človek jo ima, in to prirojeno, zato se mu je ni treba učiti. Če ta danost ne bi bila obvladana in vsaj delno zatrta, bi bilo s človeštvom hudo. Za to imamo boga in bogove. To je tisti regulativ, ki smo si ga izmislili ljudje, da se lahko obvladamo. Na nesrečo vrste, to je nas ljudi, pa se v zgodovini pojavi tudi več bogov. Ampak bogovi so krivični, med sabo bi se morali dogovoriti, kdo je najvišji in pravičnejši. Ta privilegij so podarili nam, ljudem, naj se mi borimo zanje, za bogove, tudi s krvjo.
Lahko povem tudi drugače. Vse države na svetu, vsi sistemi vladanja nad ljudmi vihtijo gorjačo gorja nad ljudmi v imenu boga ali bogov. Tako se ljudstvo na zemlji obvlada in kroti. Red mora biti. Zato imamo še zakone, ljubezen, sovraštvo, sebičnost, zavist in še veliko drugih stvari. V naši naravi ne poznamo vseh stvari, tudi boga in bogov ne poznamo, samo imamo jih.
Ker sem že starejši človek, vam iz izkušnje povem, da so mi največ gorja prizadeli ljudje, in to prav tisti, ki služijo bogu in bogovom.
Nekako sem preživel, sedaj se veselim življenja in si želim malo lepši jutrišnji dan. Tudi vam to želim. Nekoč, ko vam bo zmanjkalo moči za sovraštvo, se bo lahko rodila nova ljubezen tudi do moškega. Želim, da se to čim prej zgodi, tako bi bila dopolnjena vaša ženska narava, kajti ženska je rojena za ljubezen, ona je ljubezen sama, ona daje življenje naslednjemu človeku, to so temelji. V prispodobi bi vam rekel, pustite moškemu, ki bo tega vreden, da vas ljubi, nosite se v srcu, on je lovec, on ubija, on gre na lov. Ustvarita si novo ognjišče, če pa to ne gre, ustvarita partnerski lov v lastnem lovišču. Imela bosta sonce v srcu, čeprav zunaj med ljudmi grmijo bogovi, ki nosijo nevihte.
Gospod Igor, ki se tudi oglaša v teh rubrikah, zelo preprosto podaja svoje mišljenje. Strinjam se, vse tiste ženske, ki preveč sovražijo, so se preveč gledale slabe južnoameriške nadaljevanke. Potem so tu seveda še naše televizijske oddaje, reklame in tako dalje. Omenil bom samo oddajo, v kateri so tri znane Slovenke udrihale po moških. Gospe so izobražene in vsem dobro znane. Globoko sem prepričan, če bi jim nekdo spraznil bančne račune in bi komaj imele za kruh in vodo, bi se njihov postavljaški način do moških takoj spremenil in postal bolj strpen. Ja, tak je ta svet.
Nekoč pozneje je ena od teh gospa imela na TV tudi pogovorno oddajo, sama z novinarko. Njen nastop je bil popolnoma drugačen. Tako izbrane so bile njene besede, posebno o moških. Ko se je razgovorila, so prišli na dan tudi bog, duša, onostranstvo in kar še spada zraven. Njen bog naj se je usmili, mogoče se bo nekoč tudi poboljšala, čeprav je že sedaj dobra.
Človek v naravi je lahko ponosen na svojo bit, moteče pa je, če pozabi na dostojanstvo. Tam ni ljubezni, ampak domišljavost, gospodovalnost do najbližjega, sebičnost, še in še se da napisati.
Če ženska nosi sovraštvo v svojem srcu do seksa, posebno še do svojega moža, potem ogenj ni samo v štedilniku, je tudi v moških hlačah. Začne goreti tudi v okolici. Poznam nekaj takih žensk, poleg vsega tega pa hodijo dva- do trikrat na dan k maši v cerkev. To so zafrustrirane gospe, ki jim ni jasno, da medtem mož doma šteje ovce in bogove, ki jih časti njegova žena. Tem gospem tudi ni jasno, da je njen mož doma njen bog prvega razreda.
Na koncu še lep pozdrav gospe Senti, ki je napisala pismo Strah in ljubezen. Da se znebiš strahu pred neznanim bodočim partnerjem, zapleši s svojo dušo in srcem lep slovenski valček. Veliko jih imamo, s seboj vzemi moškega, ki je za to, in videlo se bo obzorje vajine svetlobe. Tim