Škofjeločan, s katerim smo se pogovarjali konec tedna v Söldnu, je odločen, da se prebije v svetovni smučarski vrh.

Najprej klasični očitek, ki ga slišite večkrat. Zakaj je lahko Hirscher v svetovnem slalomskem vrhu, vi pa še niste bili niti med dobitniki točk svetovnega pokala?

Ob pravem času je treba biti na pravem mestu in v pravi formi. Le tako lahko prideš do želenega rezultata, ki te ponese. Se pa zavedam, da je treba najprej izboljšati štartno številko v svetovnem pokalu, kar lahko storim le tako, da sem uspešen na tekmah evropskega pokala.

Bo torej evropski pokal vaša prioriteta v tej sezoni?

Da. Želim se uvrstiti med prvih deset v slalomu. Vsaka točka v svetovnem pokalu pa bo uspeh. Lahko pa vam zagotovim, da bom dal na drugih progah vedno vse od sebe. Le takšna pot je namreč pravilna.

Lani ste se med sezono povsem izgubili. Zakaj?

Čez poletje sem smučal zelo malo. Veliko sem delal kondicijsko. Potem sem odpotoval v Čile, kjer sem treniral predvsem hitre discipline. Šele oktobra sem se bolj posvetil tehničnim disciplinam, kar se je izkazalo za napačno. V nadaljevanju sem se izgubil. Nikomur ne zamerim, da se je to zgodilo, saj so mi vsi želeli dobro. Sem pač mlad in spoznavam, kakšen je pravilen način treninga. Za letošnjo zimo sem se priprav lotil drugače in je krivulja precej boljša.

Ste izrazit slalomski specialist, tekmujete pa tudi v veleslalomu. Zakaj ste se specializirali že tako zgodaj?

Najprej se moram dokazati v disciplini, v kateri sem najboljši. Dosegati točke in si zagotoviti boljšo številko tudi v drugih disciplinah. Tako je denimo začel Ted Ligety, ki je najprej blestel v slalomu, lani pa je osvojil veleslalomski mali kristalni globus. Vmes je bil še olimpijski prvak v superkombinaciji. Sicer imam hitrost zelo rad in na treningih se posvečam tudi smuku. Je zelo dobrodošel za razbijanje monotonosti na treningu.

Ste predstavnik nove generacije smučanja, ki se je že takoj preizkusila v tehniki carving. Mnogi drugi so morali to tehniko še osvojiti. Je to vaša prednost?

Verjetno mi je bilo vse skupaj lažje. A je pri tem tako kot s tujimi jeziki. Lažje se ga naučiš, če ga govoriš od majhnega, a se ga lahko naučijo tudi starejši.

Kje je vaša prednost pred tekmeci?

Imam izjemno željo, da bi v športu uspel. Temu sem se pripravljen povsem podrediti. Poleg tega sem tehnično dober, zelo pa mi tudi ustrezajo strmi tereni.

Pravijo, da ste primer športnika, ki živi zelo športno. To drži?

Trudim se. Vrhunski športnik ne sme delati napak kot denimo drugi, ki ne uspejo. Treba je biti predan športu. In jaz sem mu.

Vas kaj zanima študij?

Vsekakor. Želim si biti izobražen. A trenutno še ne vem, kaj bi v življenju počel. Vem le to, da želim biti uspešen športnik.

Vaš oče Marko je uspešen serviser v kanadski reprezentanci. Se sploh kaj vidita?

Nič manj, kot če bi oče opravljal kakšno drugo stvar. Morda se vidiva celo več. Zaradi posla sva namreč trenutno oba v Söldnu. Mi tudi svetuje in kot vsak oče želi sinu najboljše.

Ste že imeli kakšno hujšo poškodbo?

Moram najprej potrkati po mizi. Doslej še ne in upam, da bo tako tudi vnaprej. Zavedam pa se, da je alpsko smučanje zelo nevaren šport. Nikoli ne veš, kje te čaka nesreča.

Na Smučarski zvezi Slovenije niso zlati časi. Ali kaj občutite turbulence?

S tem se skušam obremenjevati čim manj. Je pa res, da sam tega ne občutim.

Kakšno pa je stanje v reprezentanci?

Kljub temu, da je smučanje izrazito individualni šport, je ozračje zelo timsko. Nismo maščevalni. Če je kdo dober, te le potegne naprej. Upam, da bo tako še dolgo.