Glavni inšpektor Inšpektorata RS za delo, mag. Borut Brezovar, deli delodajalce na tri skupine. V prvi so delodajalci, ki dojemajo varnost pri delu predvsem kot strošek. "Tak delodajalec se skuša izogniti večini stroškov in igra na srečo, saj tvega nezgode, ob tem pa ga lahko doletijo tudi nadzor in kazni," pravi Brezovar.

V drugi skupini so delodajalci, ki vložijo v varnost le toliko, kot minimalno zahtevajo predpisi, in upajo, da se kaj hujšega ne bo zgodilo. V tretji skupini so delodajalci, ki varnost postavljajo na visoko mesto in se zavedajo svoje družbene odgovornosti.

"S kakšno filozofijo se v podjetjih lotevajo skrbi za varnost in zdravje delavcev, je veliko odvisno od vodstva. Malomarni delodajalci bi morali biti kaznovani s plačilom višjih kazni," meni Brezovar.

Letos je zaradi delovnih nesreč v Sloveniji umrlo 19 delavcev, lani 29. Statistični podatki sicer kažejo upad težjih nezgod v zadnjih letih, vendar inšpektor mag. Boris Ružič ob tem opozarja tudi na dejstvo, da je državi le 36 inšpektorjev za delo, delodajalcev pa 170.000, zato inšpektorjem manj težkih nesreč pri delu sploh ne uspe obravnavati.

"Najbolj problematična dejavnost je gradbeništvo. Vsako leto prijavijo okoli 2000 gradbišč, poostren nadzor pa je opravljen na približno 500 gradbiščih," je na konferenci o varnem in zdravem delu v Velenju povedal Ružič. Kritičen je bil tudi do medicine dela, ki premalo zavzeto opravlja delo, za katerega je pristojna. Ružič je povedal, da se skoraj ni dogajalo, da bi izvedenci medicine dela odšli v delovno okolje in si ogledali razmere.

"Dogaja se, da zdravstvene preglede opravijo kar na daljavo, po pošti. V obravnavi imamo nekaj takih primerov. Tudi preglede varnosti in usposabljanja delavcev nekateri delodajalci opravijo po pošti. V zadnjem času smo priče pojavu, da si delodajalec A pri delodajalcu B delavce izposodi dobesedno na naročilnico, kot da so vrtalni stroji. Na gradbiščih so delavci pogosto brez nadzora, ker ima en delovodja na skrbi več gradbišč in tako bega od enega do drugega. Nedavno so bili na Štajerskem pri delu poškodovani trije delavci, inšpektorat pa je ugotovil, da je bilo vpletenih kar pet delodajalcev. To kaže, da gre za popolno anarhijo pri organiziranju izvajanja del ter upoštevanju obveznosti in odgovornosti," je povedal Ružič.

Kot primer dobre prakse so bili predstavljeni ukrepi v podjetjih Gorenje, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ). V premogovniku je, kot pravi direktor dr. Milan Medved, varnost zaposlenih na prvem mestu. Vse varnostne sisteme nadzorujejo 24 ur na dan in v vsakem trenutku vedo poimensko, kdo je v jami. V primeru izrednega dogodka takoj aktivirajo jamsko reševalno službo, ki je sestavljena iz najboljših delavcev. Za zdravje delavcev skrbijo tudi zunaj jame, tako vsako leto na medicinski preventivni oddih napotijo od 100 do 150 delavcev, zanje najemajo športna igrišča za aktivnosti v prostem času. Rudarji so pred mnogimi leti dobili tudi edinstveno urejeno vrtičkarsko naselje Kunta-Kinte ob Velenjskem jezeru, kjer si ob svojih vrtnih hiškah lahko privoščijo sprostitev. Število nesreč v premogovniku je v zadnjih desetih letih padlo z 213 na 59 v letošnjem letu.

Visoko skrb za varnosti delavcev namenjajo tudi v TEŠ, kjer od leta 2003 niso imeli smrtne nesreče, letos in lani pa so imeli eno težko nesrečo.