Del stroke pri nas pa že opozarja na spornost take ureditve. Odvetnik Marko Zorman denimo pravi, da so tako obdolženci kot tudi njihovi odvetniki pogosto prestrašeni, zaradi česar pristanejo na nižjo kazen, čeprav obdolženec dejanja ni storil. "To pa je kršitev načela domneve nedolžnosti," opozarja Zorman. Po njegovem je najbolj sporno to, da bodo ljudje za istovrstna kazniva dejanja dobili popolnoma različne kazni. Tudi predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Miha Kozinc opozarja, da ni mogoče enega dela nekega sistema prenesti v drug sistem, ne da bi ves sistem prilagodili temu.
Vodja delovne skupine, ki je pripravila osnutek zakona, in upokojeni vrhovni sodnik Štefan Horvat pa je prepričan, da ni mogoče, da bi obdolženec priznal drugo kaznivo dejanje, ker je zanj zagrožena milejša kazen. V zakonu so po njegovih besedah predvidene varovalke, ki bi preprečile, da ne bi prišlo do izsiljenih priznanj krivde. Največja varovalka je, kot pravi Horvat, ta, da bi se o sporazumu o krivdi s policijo pogajal zagovornik in ne obdolženec. Zakonitost sklenjenega sporazuma o priznanju krivde pa bo moralo presoditi še sodišče, in sicer ne le po formalni, ampak tudi po vsebinski plati. Sodišče bo tako presojalo, ali je kaznivo dejanje, ki ga obtoženec priznava, podprto z dokazi, ki so v spisu. Sporazum o priznanju krivde bi bilo sicer mogoče skleniti za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen do 10 let zapora.
Pomembna novost v osnutku ZKP je po besedah Šturma tudi odprava sodne preiskave. Preiskovalni postopek bi po novem vodila policija pod nadzorstvom državnega tožilca. Iz vrst tožilstva je že slišati opozorila, da tožilstvo v tem trenutku kadrovsko in strokovno ni pripravljeno za tovrstna nova pooblastila, a Šturm pojasnjuje, da bo zakon predvidel večletno prehodno obdobje. Osnutek zakona namesto preiskovalnega sodnika uvaja sodnika varuha, ki bi v fazi preiskave odločal o posegih v človekove pravice in temeljne svoboščine. Pri pripravi osnutka ZKP je sodeloval tudi vrhovni državni tožilec Hinko Jenull, ki vodi kazenski oddelek pri vrhovnem državnem tožilstvu. Jenull meni, da je osnutek za novo vlado lahko dobra podlaga pri pripravi novega zakona.
Po novem bi se moral obtoženec o tem, ali prizna krivdo ali pa se bo zagovarjal kot nedolžen, izreči že v obtožnem postopku in ne šele na glavni obravnavi, kot to velja zdaj. Če bi krivdo priznal, sodišče pa bi to tudi sprejelo, bi se mu kazen izrekla po skrajšanem postopku brez glavne obravnave.
