»Banke bodo brez dvoma bolj smotrno ocenjevale posojilno sposobnost posojilojemalcev, kar je tudi normalno. Prizadeti pa bodo zgolj posojilno manj sposobni, medtem ko bodo dobra podjetja še naprej brez težav pridobivala potrebna sredstva,« meni dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor.

»Zelo podrobno analiziramo boniteto strank in upravičenost naložbe,« pravijo v banki Raiffeisen. V Abanki pojasnjujejo, da so h konservativnemu kreditiranju predvsem pravnih oseb pristopili že sredi lanskega leta, enako ali še bolj konservativno kreditiranje pa načrtujejo za leto 2009. Pri kreditiranju pravnih oseb prevladujejo posojila krajše ročnosti, tri- ali šestmesečna. »V večjem obsegu gre za posojila, namenjena financiranju tekočega poslovanja pravnih oseb,« pojasnjujejo.

Nekoliko višje realne obrestne mere so tudi v Hypo-Alpe-Adria-Bank, kjer pa bistvenih ukrepov niso sprejeli, pravi izvršni direktor področja poslovanja z občani Jože Peharc. »V naši banki smo vedno bili in vedno bomo previdni pri odobravanju posojil. Pričakujemo, da se bo lastna udeležba povečala na tistih področjih, kjer se bodo prodajne cene nepremičnin znižale, ohranila pa na tistih področjih, kjer cene ne bodo padle,« pravi Peharc.

Medtem ko imajo nekatere banke v zadnjem četrtletju upad posojilnih aktivnosti, so nekatere od njih število in obseg posojil celo močno povečale glede na enako obdobje lani. Unicredit na primer ima kar 30-odstotno rast, nasprotno se je kreditiranje fizičnih oseb pri Abanki znižalo za deset odstotnih točk.

»Ker domače varčevanje ne zadošča za financiranje celotne rasti potreb zadolževanja strank, najamemo vire financiranja, ki pa se v mednarodnem finančnem okolju dražijo, kar bo vplivalo na obrestne mere,« pravi direktorica sektorja strategija in marketing za prebivalstvo pri SKB banki Nataša Brunec.

»Vplivu zelo zaostrenih razmer na medbančnih finančnih trgih se ne da izogniti,« menijo v NLB, v Unicredit pa pravijo, da je nezaupanje med bankami tolikšno, da si med seboj na daljši rok (daljši od tedna dni) ne želijo posojati, saj je cena tega denarja zelo visoka. »Evropski medbančni trg se je znašel v krču,« dodajajo v Abanki. V NKBM ocenjujejo, da bi nadaljevanje finančne krize na mednarodnem denarnem trgu lahko otežilo dostop do virov financiranja za celotni bančni sistem.

katja.svensek@dnevnik.si

tomaz.modic@dnevnik.si