Zato je nujno graditi in oblikovati novo solidarnost med generacijami, ki bi koristila vsem in je torej tudi pogoj za uspešen razvoj celotne družbe z vključevanjem moči vseh generacij. Tega sožitja vseh generacij pa ni mogoče doseči z gesli in ukazi, saj se ustvarja v vsakdanjem življenju. Mogoče ga je krepiti le z ustrezno vzgojo in izobraževanjem za strpne odnose, je na včerajšnjem otvoritvenem forumu festivala v imenu ljubljanske mestne občine poudaril njen podžupan Jani Möderndorfer. Pri tem se starejšim ponuja ena od možnosti za kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja prav v integraciji z mladimi in otroki, pa ne zgolj v sorodstvenih povezavah, ampak tudi s širšim prostovoljskim razdajanjem svojega znanja in izkušenj, je menil predsednik državnega sveta Blaž Kavčič.

Medgeneracijsko odvisnost in možno prijetno sožitje so demonstrirali tudi včeraj, ko so slovesno podelili nagrade otrokom, ki so se najbolje odrezali na likovnih in literarnih natečajih na to temo, pa tudi nagrade najbolj predanim prostovoljcem iz vrst mladih in starih, ki to sožitje ustvarjajo v prostem času.

Ali so upokojenci za sodobne (razvite) družbe res tako nevarni kot globalno segrevanje našega ozračja, je ekonomist dr. Jože Mencinger na šalo obrnil aktualna vprašanja. Omenil je, da ima Slovenija glede deleža bruto domačega proizvoda, ki ga porabi za čiste pokojnine, v primerjavi s povprečjem držav EU v naslednjih letih še vsaj dva odstotka (od sedanjih 10 na 12) rezerve za vzdrževanje obstoječega dokladnega pokojninskega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Po njegovem prav sedanja finančna kriza v zahodnem svetu razgalja nevarne pasti naložbenega oziroma privatiziranega pokojninskega sistema.

Možne rešitve za nadaljnjo finančno vzdržnost pokojninskega sistema dr. Mencinger vidi zlasti v odlaganju upokojevanja in zgodnejšem zaposlovanju mladih, pri čemer pa se sprašuje le to, ali bomo znali ustvariti dovolj dela za vse. Pri plodnejšem sodelovanju starejše s srednjo in mlado generacijo pa ne smemo pozabiti na onemogle, ki brez pomoči ne morejo dostojno živeti in jim lahko v večji meri pomagajo tudi starejši, ki premorejo še veliko energije, je poudarila predsednica slovenske zveze društev upokojencev dr. Mateja Kožuh Novak. Romana Tomc z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je priznala, da sedanja vlada predaja bodoči v izvedbo nedokončani projekt dolgotrajne oskrbe onemoglih.