Kajakaška zveza Slovenije (KZS) je že naredila prvi obračun sezone in podelila nagrade nosilcem 19 kolajn v slalomu, spustu in na mirnih vodah, a je ostala brez odličja na najpomembnejših tekmah sezone, na evropskem prvenstvu v Krakowu in olimpijskih igrah v Pekingu, kjer je imela pravico nastopa z le enim čolnom. Zato je pred KZS burna jesen in iskanje recepta, kako vrniti člane na oder za zmagovalce.

V olimpijski sezoni ste bili glavni trener reprezentance v slalomu. Ali ste že odstopili?

Ne, ker sem že lani jeseni ob prevzemu funkcije vsem dal vedeti, da po sili razmer vstopam v strokovni del le do konca letošnje sezone. Zaradi obilice dela se v strokovno delo ne bom več vključeval, zato sem odpovedal tudi individualno sodelovanje z Joštom Zakrajškom in Dejanom Stevanovičem.

Letošnjo sezono so zaznamovale olimpijske igre, ki jih je Peter Kauzer, eden izmed favoritov za kolajno, končal že v polfinalu. Vaša ocena sezone?

Ker nismo osvojili kolajne na velikih tekmah, ciljev nismo izpolnili. Kot glavni trener programa nisem uspel izpeljati na način, da bi bili uspešni na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah. Pripravljenost Kauzerja je bila najboljša doslej. Ko je odpeljal po svojih sposobnostih, je imel še večjo prednost pred tekmeci kot leto prej. Ni pa naredil koraka naprej, da bi svoje sposobnosti, ki jih ima, kronal z visoko uvrstitvijo prav na vsaki tekmi.

Zakaj se zalomi v članski kategoriji, potem ko v mladinski konkurenci tekmovalci osvajajo kolajne?

Če bi vedeli, bi že našli rešitev. Kauzer je bil kondicijsko in tehnično vrhunsko pripravljen, hiter je bil kot še nikoli doslej, zato je srž problema v psihični pripravljenosti in zbranosti. Trenutno je edini slovenski tekmovalec, ki se je sposoben uvrščati med najboljše tri. Večina ostalih tekmovalcev na divjih vodah je napredovala, a jim manjka konstantnosti. Na mirni vodi je Jernej Župančič Regent gradil sezono na olimpijskih igrah, a ni uspel. Špela Ponomarenko je nalogo opravila z odliko in s šestim mestom v Pekingu dosegla presegla pričakovanja.

Pred vami je priprava programa za štiriletno obdobje do olimpijskih iger v Londonu. Kakšne so vaši predlogi?

Kombinacij je veliko. Morda je težava le v organizaciji dela in spoštovanju reda, saj testi kažejo, da so reprezentanti vrhunsko pripravljeni. Treba se bo povezati z ljudmi, ki doslej niso bili zraven, pripeljati nove strokovnjake, ki bodo mogoče z drugačnim načinom znali narediti preklop pri vseh nas, torej trenerjih in tekmovalcih. Ena od možnosti je, da najamemo tujega trenerja, kar bo precej povečalo stroške. Druga kombinacija je, da skušamo delati v okviru klubskih programov, tretja, da imamo na KZS dva domača trenerja, ki bi skrbela za reprezentančni program. Če ostanemo pri domačih trenerjih, se bomo vrteli v krogu ljudi, ki so bili zraven že minula leta, ker nimamo velike izbire.

Ali ste že vzpostavili stike s tujimi trenerji?

Nekaj pogovorov s trenerji za slalom na divjih vodi in mirno vodo sem že opravil. Na mirnih vodah je stvar še bolj pereča, ker v klubih ni strokovnega kadra. Ponudil sem sodelovanje Stjepanju Janjiću, s katerim je Špela Ponomarenko trenirala zadnja leta. To je vrhunski tekmovalec z veliko znanja. Dogovarjam se tudi s trenerjem z Madžarske, ki je delal v Južni Afriki. Za slalom sem v kontaktih s Francozi. V slalomu nam lahko dodatno kakovost prinese le trener iz francoske ali nemške šole, saj smo ostalim enakovredni ali boljši. Mladinci so s kopico kolajn dokazali, da so v klubih delali dobro in lahko držimo stik s svetovno konkurenco.

V zadnjih štirih letih ste morali velikokrat menjati sistem dela.

Od Aten naprej smo preveč spreminjali stvari. Ko je Marjan Štrukelj zapustil mesto trenerja, smo vse delo prenesli na klube in ni bilo nobene reprezentančne akcije. Ko smo ugotovili, da to ni pravi sistem in potrebujemo nekaj skupnega dela z reprezentanco, smo spet menjali stvari. To je glavni razlog, da so se nam začele stvari podirati. Pri članih imamo nekaj tekmovalcev, ki nameravajo vztrajati do leta 2010, ko je svetovno prvenstvo predvideno v Sloveniji. Imamo mlade tekmovalce, s katerimi računamo za olimpijske igre 2012 in 2016, zato jih bom bolj podprli. Tisti, ki se v zadnjih letih niso uvrščali v finale, bodo imeli manj podpore. Treba bo spremeniti sistem uvrščanja v reprezentanco, da bodo tekmovalci na tekmah še bolj motivirani in se bolj zbrano lotili vsake tekme. Izbor ekipe je treba izvajati na močnih mednarodnih tekmah v tujini, ko je stres drugačen, in ne le doma, kjer vsi obvladajo vse proge.

Leta 2010 bi moralo biti svetovno prvenstvo v Tacnu, a se zapleta z denacionalizacijo in lastništvom zemljišča.

V Tacnu bomo za trening veslali vsaj še toliko časa, dokler ne bo zaključen postopek denacionalizacije. Če bo tekmovanje v Tacnu, mora biti v naslednjih dveh letih ves program dela in treningov podrejen svetovnemu prvenstvu. Tudi če gremo na drugo lokacijo, bo treba vse podrediti temu, da bodo imeli tekmovalci prednost domačega tekmovališča.

Rezervna lokacije je Solkan?

Da in ne. Konec novembra bo kongres Mednarodne kajakaške zveze (ICF), na katerem moramo predstaviti priprave na svetovno prvenstvo. Do takrat moramo imeti razčiščeno, ali v Tacnu sploh lahko priredimo tekmovanje. Če ga v Tacnu ne bo, moramo dobiti soglasje, da gremo v Solkan, kjer pa načrtujejo rekonstrukcijo proge, zato je možno, da bodo glavna gradbena dela prav leta 2009. To pomeni, da bi težko organizirali svetovno prvenstvo, zato je tretja možnost, da prireditev vrnemo ICF.

S svetovno serijo skušate ICF pokazati, kako je možno tekme narediti zanimivejše, atraktivnejše in odmevnejše.

Serija je še v plenicah. V Avstraliji je bilo tekmovanje na nižji organizacijski ravni, kot je bilo v Bratislavi in je bil pripravljen v Solkanu. V Nemčiji niso zagotovili neposrednega televizijskega prenosa, ki smo ga imeli mi in Slovaki. V ZDA bo nastopilo zelo malo tekmovalcev iz Evrope. Tekmovalci in vodstva reprezentanc morajo šele spoznati, da je svetovna serija tisto, kar si vsi želimo, zato je treba tekmovalce pošiljati na večino tekem. Zdaj so v glavnem prepuščeni sami sebi, nagrade in štartnine pa še niso tako velike, da bi pokrili vse stroške. Priti mora do usklajevanja terminov. Najboljši z olimpijskih iger so po Pekingu nehali tekmovali. Prihodnje leto naj bi bile tri tekme svetovne serije v Evropi avgusta, torej pred svetovnim prvenstvom, ki bo septembra. Svetovni pokal naj bi bil do sredine julija, v začetku sezone pa evropsko prvenstvo.