Za njih so na najbolj zanimivih in obiskanih točkah ob cesti pripravili velike televizijske ekrane. Navijači so prišli iz vse Evrope, številne skupine tudi iz Slovenije. A ko so zadnjice dvignili domači zvezdniki, je po Vareseju grmelo od navdušenja.

Štartnociljni prostor so pripravili na hipodromu. Vse je bilo v funkciji praktičnosti za kolesarje in vse spremljevalce cirkusa, reprezentančnih spremljevalcev, uglednih gostov, novinarjev, tudi navijačev. Videlo se je, da se na to spoznajo bolj kot v Salzburgu in Stuttgartu. Nihče si sicer ni predstavljal prvenstva, če bi en dan hipodrom močil dež. Le del hipodroma so pred prvenstvom na hitro nasuli in asfaltirali, ostalo je stalo z montažnimi objekti na mivki stezi, travi, nasutem gradbenem gramozu. Na videz organizatorji res niso dali veliko.

Slovensko "ozemlje", posebej označeno z znamenitimi napisi vseh reprezentantov čez celo cesto, so dolenjski navijači "osvobodili" že prvi dan. Zanimivo, da je bilo to na vrhu najtežjega vzpona Ronchi, kjer se ponavadi lomi dirka. In res sta tam iz skupinice novega italijanskega heroja Alessandra Ballana odpadla Kristjan Fajt in Gorazd Štangelj, ki sta najdlje branila ugled desetine Martina Hvastije.

Slovenska reprezentanca je bila ena redkih, ki je niso obiskali "vampirji". Antidopinški komisarji so napadali predvsem reprezentance, ki so bivale blizu prizorišča. Slovenci so stanovali uro vožnje daleč. Doping kot tema med kolesarji že dolgo časa sploh ni več aktualna. Alternativne metode pač. V pomoč reprezentantom v Vareseju je prišel tudi bradati pranoterapevt Brane Skubic. Z olimpijskih iger se je uveljavil nekakšen mit, da česar se dotakne roka pranoterapevtov, se spremeni v kolajno. Dokaz? Sara Isakovič in Primož Kozmus. Skubic je že doslej sodeloval z Gregom Boletom, na prvenstvu je začel delati z Borutom Božičem, za katerega so se izredno zanimali belgijski navijači Toma Boonena. Za sodelovanje se pogovarja tudi Jani Brajkovič.

Pomembna je tudi prehrana. Gorazd Štangelj je pripomnil, da je najbolj pomembno, če imaš pred 260 kilometrov dolgo dirko vse žepe napolnjene s hrano, malimi sendviči s pršutom in marmelado. Pa ne zato, ker je po poklicu vodonoša. Glede na traso prvenstva je predvideval, da bo do 180. kilometra zelo težko jemati hrano in jo je bolje voziti s seboj kot upati na srečo na okrepčevalnicah. Prav ta postaja je bila usodna za Mateja Stareta, saj se je tam zapletel in glavnine ni več ujel. Fajt in Brajkovič sta po dirki ugotavljala, kako malo sta lahko v šestih urah in pol lahko jedla.

"Blizu kolajni bomo," je pred elitno člansko dirko napovedoval Bogdan Fink, nosilec prve mladinske kolajne na svetovnih prvenstvih. Letelo je na Janija Brajkoviča, katerega prvi trener je bil. "To je trasa zanj. Naj mu dovolijo 10 sekund v predzadnjem krogu in ne bodo ga več videli. Moje napovedi so bolj točne kot od Milana Eržena," je v sproščenem pričakovanju razločil sedanji direktor KK Adria Mobil. Prav draž nepredvidljivosti vsake enodnevne cestne dirke dviguje pozornost.

Po bitki je potem vsak general. Ali kot se je po dirki glede na potek pošalil Martin Hvastija: "Še enkrat se je pokazalo, da o kolesarstvu nimamo pojma." Zmaga 29-letnega Alessandra Ballana ni nobeno presenečenje. Tudi največji tekmeci so priznali, da je sicer skromni kolesar zasluženo prvak. Bil je najbolj aktiven in pravi čas zraven. "V zadnjih kilometrih nisem bil sam. Z mano je bila kolona navijačev ob cesti. Ti so mi pomagali do cilja," se je v cilju za pomoč zahvalil novi nosilec mavrične majice, ki je doma iz Veneta. Bontempino je njegov vzdevek, saj spominja na legendo Guida Bontempija, svojega šefa v Lampreju. Ballan velja za zelo vsestranskega kolesarja, ki dirka od pomladi do jeseni. Doslej sta bili njegov vrhunec zmagi na največji klasiki Po Flandriji in v Hamburgu. Etapna zmaga in majica vodilnega za en dan Vuelte je bila vstopnica za reprezentanco. In praženci? Boonen se je jezil nad sodelovanjem v reprezentanci, saj se je počutil za zmago. Španec Freire je pripomnil, da so dirkali slabo. Preprosto ob Valverdeju in njemu ni bilo več pomočnikov, ki bi ulovil Ballanovo skupino.

Ob Valverdeju je ostal tudi Jani Brajkovič, saj se je zanašal na njegov instinkt. Francozi so bili frustrirani zaradi napačne taktike. Od Avstralcev je končal le Lloyd, na 55. mestu. "Italijani so bili premočni," je priznal njihov šef Stephens.