Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je v razpravi o Strateškem razvojnem programu zavoda za obdobje od 2008 do 2013 opozoril, da zavod deluje v okolju, "ki je turbulentno", v katerem se dogaja marsikaj, na kar nimajo vpliva. Do njegove ugotovitve, "da so se zgodile plače", je bil kritičen Marko Jaklič, prepričan, da bi morali pristojni organi zavoda imeti več poguma in se kdaj tudi izpostaviti. "Kdo je kaj rekel v zadnjih dveh letih, v ponedeljek po volitvah pa so vsi pametni," je med drugim ugotavljal. Ob tem je pozval, naj se neha že enkrat "raziskovati, analizirati in ugotavljati, in naj se kaj naredi".

Obravnavani strateški program po njegovih besedah ne vključuje nikakršnega zagotovila, da bo res izveden, nima projektnega plana, ne terminskega ne stroškovnega. A Jakličev predlog, da bi program s takšnim projektnim planom dopolnili in bi šele nato stopil v veljavo, pri glasovanju na skupščini ni dobil zadostne podpore in tako je bilo sprejeto besedilo, kot je bilo predlagano in ki je, po navedbah vodstva, plod večmesečne javne razprave. V ZZZS pa so pojasnili, da program že vključuje terminski in stroškovni plan razvojnih nalog in projektov ter njihove pričakovane učinke.

Prva točka, kjer zavod ni avtonomen, je po Fakinovih besedah ureditev, po kateri daje soglasje k imenovanju generalnega direktorja državni zbor. Druga točka, kjer niso samostojni, je soglasje k finančnemu načrtu ZZZS, ki ga daje vlada. Tretjič pa v tem, da v zakonu ne piše, da zavod nadzira kakovost in stroškovno učinkovitost izvajalcev, če se z njimi posebej ne dogovorijo - v splošnem dogovoru za letošnje leto so se o kazalnikih kakovosti in produktivnosti.

Skupščina se je danes seznanila tudi z oceno, kaj bodo za poslovanje ZZZS predvidoma pomenila uskladitev plač. Informacijo je na pobudo Francke Ćetković pripravila strokovna služba zavoda. V njej so med drugim zapisali, da bo ob nespremenjenih ostalih pogojih ZZZS že leto 2009 zaključil s primanjkljajem, ki ga bodo še lahko pokrili iz realiziranih presežkov prihodkov nad odhodki iz preteklih let in v obdobju 2005-2007 namensko oblikovanimi sredstvi za odpravo nesorazmerij plač v javnem sektorju. Naslednja leta pa bi se ZZZS moral zadolževati za pokritje realiziranih letnih primanjkljajev. Po njihovi projekciji bi dolg do konca leta 2013 narasel že na 361 milijonov evrov.

Skupščina je na predlog Ćetkovićeve sprejela tudi sklep, v katerem ponovno poudarja, da se zaradi potrebe po dodatnih sredstvih za izravnavo plačnih nesorazmerij ne sme zmanjševati količine in kakovosti zdravstvenih programov in pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Danes sprejeti strateški program sicer po Fakinovih besedah predvideva premik od bolezni k zdravju, od kurative k preventivi, pa tudi premik od akutnih h kroničnim boleznim. Kot je pojasnil, se sedaj veliko govori o onkološkem zdravljenju, od tu občutek, da je to najdražje, kar pa ne drži. Povedal je, da so najdražje kronične bolezni, denimo sladkorna bolezen. Fakin pa je poudaril še, da morata biti merljiva tako kakovost zdravstvene službe in storitev kot stroškovna učinkovitost.