Pri medicinskih sestrah in babicah razlike niso tako velike: v bolnišnicah so bile avgustovske povprečne bruto plače v primerjavi z julijskimi v povprečju višje za 19,3 odstotka, pri tistih v zdravstvenih domovih pa za 21,7 odstotka. Vsi ti podatki so sicer začasni, saj vanje niso še všteti vsi zdravstveni zavodi (manjkata na primer celjska in mariborska bolnišnica). Poleg tega avgustovske plače vsebujejo del poračuna, na drugi strani pa gre le za prvega od štirih korakov povišanja plač. Direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Darja Vižintin Zupančič ugotavlja, da bo trajalo še precej časa, da se bo slika "izčistila".
Kot je pojasnila, se med drugimi obeta sprememba uredbe o napredovanju, ki bo nekaterim zaposlenim omogočila višje napredovanje, kot so ga imeli priložnost doseči do zdaj. To bo plače dvignilo še za nekaj dodatnih odstotkov. Odprto je tudi povišanje plač srednjih medicinskih sester, ki delajo kot diplomirane, njihov položaj v novem plačnem sistemu pa naj bi uredili z nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami. Poleg tega bo treba rešiti vprašanje nekaterih zaposlenih, za katere zdaj ni jasno, v kateri plačni razred jih razvrstiti, saj jih katalog delovnih mest ni predvidel. Takšne so na primer vzgojiteljice v zdravstvu in zdravniki, ki ne opravljajo zdravniške službe, ampak so na primer koordinatorji različnih programov.
Vižintin-Zupančičeva pa na drugi strani pričakuje, da skozi ugovore zaposlenih na razvrščanja v plačne razrede ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Pri srednjih medicinskih sestrah, ki so podale veliko ugovorov, je problem po njenih besedah v kolektivni pogodbi: "To je nezadovoljstvo z izpogajanim". Ugovore so množično podajali tudi zobozdravniki, saj jim njihovi zavodi niso "priznali" posebnih pogojev dela. Vižintin-Zupančičeva meni, da jim ti kot skupini zaposlenih ne pripadajo, morda pa pripadajo posameznim zobozdravnikom. O upravičenosti ugovorov sicer odločajo direktorji zdravstvenih zavodov, če z njihovo odločitvijo zaposleni niso zadovoljni, pa lahko vložijo tožbo.
