Čeprav ste v Phoenixu že nekaj časa, uradnega potrdila, da ste podpisali pogodbo, še vedno ni. Kako to?

Po dolgem čakanju je sedaj pogodba tako rekoč končno podpisana, sicer pa je že dalj časa jasno, da bom v naslednji sezoni igral v dresu Phoenixa. Dogovor me s klubom iz Arizone zavezuje za naslednja štiri leta in lahko rečem, da sem izjemno zadovoljen, saj so si me v klubu resnično želeli in v ligo NBA nisem odšel na silo, temveč zato, da bom igral in imel v moštvu neko vlogo. Lahko bi rekel, da so se mi izpolnile sanje.

Zakaj se je vse skupaj toliko časa zapletalo in do dogovora ni prišlo prej?

Dogovori med Tau Ceramico, Phoenixom, mojim zastopnikom in menoj so bili zares dolgotrajni, a izjemno korektni in brez pretiranih zapletov. Dolgo časa sem čakal le na izpisnico iz španskega kluba, a se je tudi to uspešno razpletlo in zato sem izjemno zadovoljen. Pri tem je zanimivo, da za Tau Ceramico nisem odigral niti ene tekme, pa čeprav sem bil dve sezoni njen član, a sem bil v tem času pač dvakrat posojen, zdaj pa je prišla ponudba iz Phoenixa, ki je seveda nisem mogel zavrniti, pa čeprav sem zaradi jasnih pravil lige NBA nekaj odškodnine moral plačati tudi iz lastnega žepa.

V Phoenixu so si vas resnično želeli in niso skrivali veselja, ko so si zagotovili vaše usluge, kot tudi ne želje, da za Sonca zaigrate že v prihajajoči sezoni. S čim ste jih najbolj prepričali?

Kolikor so mi povedali, in takšno je bilo tudi moje mnenje, sem vodilne ljudi iz Phoenixa najbolj prepričal z igrami na tako imenovanem "eurocampu" lige NBA v Trevisu, kjer mi je šlo zares vse od rok, ob tem pa so si me nekajkrat ogledali tudi med sezono. Med kratkim obiskom ZDA v času reprezentančnih priprav so se le še pobliže seznanili z mojimi lastnostmi, sicer pa to ni bilo odločilno - bolj so bile pomembne igre, ki sem jih kazal v zadnji sezoni.

Kakšni so vaši prvi vtisi o Phoenixu, prestolnici Arizone in po številu prebivalcev petem največjem mestu v ZDA?

Zaenkrat mi je zelo všeč. Predvsem me veseli, da je veliko sonca, morda je le malo prevroče, saj se temperature vsakodnevno povzpnejo do okrog 37 stopinj Celzija. A na srečo vsaj vlaga ni prehuda, tako da se nekako da preživeti. Sicer pa so ljudje prijazni in tega ne pravim kar tako, vselej so pripravljeni priskočiti na pomoč, navdušen pa sem tudi nad soigralci, s katerimi sploh nisem imel nikakršnih težav. Nihče se namreč ne obnaša zvezdniško in pri moji adaptaciji so mi zelo pomagali.

Občutki ob tem, da boste v naslednji sezoni igrali v družbi največjih svetovnih košarkarskih zvezdnikov, ki ste jih doslej večinoma lahko spremljali le preko televizijskih zaslonov, so verjetno posebni.

O tem sem kot majhen otrok, ki se je na Iliriji v Šiški v Ljubljani začel ukvarjati s košarko, le sanjal! Sčasoma so sanje postale realnejša želja, zdaj, ko se mi je ta uresničila, pa so občutki zares fenomenalni. Da bom igral v ekipi skupaj s takšnimi zvezdniki, kot so Steve Nash, Amare Stoudemire, Grant Hill, Shaquille O'Neal, igralci, ki sem jih kot mulec občudoval le na plakatih in preko televizijskih zaslonov, je res nekaj neverjetnega.

Kakšna so vaša pričakovanja pred prvo sezono in kaj od vas pričakujejo v klubu?

Osebna pričakovanja so povezana predvsem s tem, da se čim prej navadim na ameriški slog igre, ta mi je sicer po prvih občutkih precej pisan na kožo, in da moštvu po najboljših močeh pomagam do uresničitve zastavljenih ciljev. V klubu pa so mojo vlogo jasno opredelili že pred časom - pričakujejo, da bom drugi organizator igre in bom prava podpora Stevu Nashu, v prihodnosti, ko bo odšel v pokoj, pa me vidijo kot njegovega naslednika.

Ste se pred selitvijo v ZDA kaj posvetovali s katerim izmed slovenskih košarkarjev, ki že imajo izkušnje z igrami v ligi NBA?

Seveda. Odhod v Združene države Amerike je bila po svoje selitev v neznano, zato sem se o vsem skupaj precej pozanimal, predvsem pri Rašu Nesteroviću, ki mi je dal veliko nasvetov in mi pojasnil, kako je bilo z njim prvo leto. Zdaj si še iščem stanovanje, računam pa, da se bom preselil v roku dveh tednov.

Kako bi po nekaj tednih primerjali treninge v Evropi in ZDA?

Prvi občutki so takšni, da so pogoji za delo veliko boljši kot v Evropi in zaenkrat primerjave sploh ne morem delati, saj je tu vse skupaj na precej višji ravni. Treninge pa bi najlažje označil za drugačne. Tu je veliko poudarka na fizični moči, saj smo v fitnesu vsako dopoldne, ob tem imamo takrat tudi skupen trening, kar vse skupaj vzame dobre tri ure. Po krajšem počitku sledi še individualni popoldanski trening, tako da v tej fazi priprav zares garamo.

Imate ob tem sploh kaj časa za spoznavanje mesta, počitek...

Kljub številnim in dolgim treningom je prostega časa zaenkrat dovolj, med sezono, ko bomo ogromno na poti, pa bo tega verjetno precej manj. Sicer pa že naslednji teden odhajamo na priprave v Tucson, tako da bo prostega časa verjetno že manj.

Na olimpijskih igrah v Pekingu so se Američani vrnili na vrh. Kašen poudarek dajejo temu uspehu?

Kar malo sem začuden, kako zelo je za Američane pomembno, da so na olimpijskih igrah znova osvojili zlato kolajno. Tu kar naprej ponavljajo posnetke tekem z olimpijskega turnirja in govorijo o tem, kot da bi se vse skupaj zgodilo včeraj. Ob tem že delajo načrte, kdo vse bo za reprezentanco igral v prihodnje.

Zakaj Sloveniji na dodatnem kvalifikacijskem turnirju znova ni uspelo narediti koraka naprej? Mislite, da je čas za spremembo na selektorskem mestu?

Še vedno trdim, da smo v redu ekipa, a na olimpijskih kvalifikacijah smo v prvi vrsti pogrešali Matjaža Smodiša in njegovega deleža nam ni uspelo nadomestiti. Sam nisem pristojen za komentiranje morebitnih sprememb in se me te stvari sploh ne tičejo, rad bi dejal le, da imam veliko željo, da se na naslednjem evropskem prvenstvu prebijemo do kolajne.

Kvalifikacije za evropsko prvenstvo so bile polne presenečenj, med drugim bodo na EP na Poljskem Britanci, medtem ko morajo Italijani in Francozi v dodatne kvalifikacije. Čemu pripisujete spremembe?

Dejstvo je, da se evropski košarkarski vrh širi, priljubljenost športa pa raste tudi v državah, ki niso tradicionalno košarkarske. Ob tem je v nekaterih reprezentancah, ki so bile v zadnjih letih izjemno močne, prišlo do menjave generacij in menim, da je to glavni razlog, zakaj nekatere niso več v evropski špici.

Kako kaj spremljate dogodke v svojem nekdanjem klubu Unionu Olimpiji?

Po pravici povedano, dogajanja nisem veliko spremljal, kolikor sem le uspel videti, pa imam občutek, da so sestavili močno ekipo in verjamem, da bodo v letošnji sezoni še bolj uspešni, kot so bili v zadnji. Glavni razlog za moj optimizem je, da je na trenerskem stolčku ostal Aleksandar Džikić, ki bo na tem mestu že od začetka sezone. Gre namreč za odličnega strokovnjaka, ki je poleg tega velika osebnost in izjemen človek. Po mojem mnenju je eden najboljših trenerjev s področja nekdanje Jugoslavije in tudi meni je v zadnji sezoni veliko pomagal, zato sem mu zelo hvaležen.