Zato je kar primerno, da vam predstavim gospoda, ki bosta imela poleg lune na nas precejšen vpliv v teh dneh. Med svojimi kolegi sem izvedel malce nenavadno anketo. Vprašanje je bilo enostavno: kako je nekdo pravzaprav izvoljen v naš državni zbor? In anketa je dala porazne rezultate, znanje o teh pomembnih stvareh je povsem nezadostno. Zato se mi zdi potrebno, da vam to poskusim razložiti, in tu nastopita gospoda Droop in d'Hondt. Henry R. Droop (1831–1884) je bil angleški, Victor d'Hondt (1841–1901) pa belgijski pravnik. Oba pa sta bila izvrstna matematika.
Naš volilni sistem je proporcionalen. Imamo osem volilnih enot, vsaka volilna enota ima enajst volilnih okrajev. To zadostuje za 88 mest v državnem zboru, dve mesti pa sta namenjeni italijanski in madžarski manjšini. Približno dve tretjini mest v državnem zboru se podeli neposredno z uporabo Droopovega količnika. Ta količnik dobimo, če celotno število glasov v posamezni volilni enoti delimo z 12. Nato preštejemo vse glasove posameznih list. Če je bilo celotno število glasov v volilni enoti na primer 120.000, je Droopov količnik 10.000. Vsaka strankarska lista, ki je zbrala mnogokratnik tega števila, dobi ustrezno število mandatov. Ostanek glasov pa se prenese za razdelitev mandatov na državni ravni.
Tu pa nastopi še gospod d'Hondt. Za vse strankarske liste, ki so zbrale več kot štiri odstotke glasov na državni ravni, razdelimo 88 poslanskih mest in upoštevamo že podeljene mandate. Preostale nepodeljene mandate pa se razdeli z upoštevanjem ostanka glasov posameznih strankarskih list.
Res ugodno bi bilo, če bi imela Državna volilna komisija na svoji spletni strani volilni kalkulator, da bi volilci imeli neposreden vpogled v izračun volilnih izidov.
