Rupel je odločitev srbskih oblasti označil za pomemben prispevek k prizadevanjem za rešitev tega vprašanja. "S tem se je rešil spor, ki je trajal kar nekaj tednov," je dejal ter spomnil, da je srbska agencija za privatizacijo želela prodati nepremičnine slovenskih podjetij na dražbah. "To je v nasprotju z določili priloge G sporazuma o vprašanjih nasledstva, ki so ga vse države naslednice nekdanje Jugoslavije podpisale leta 2001 na Dunaju," je opozoril.
Slovenska diplomacija je v obdobju od letošnjega marca večkrat protestirala proti nameri srbske agencije, med drugim je v Beograd poslala štiri protestne note, tudi Rupel je bil večkrat v stikih s srbskim kolegom Vukom Jeremićem. "Srbska vlada je po intenzivnih prizadevanjih naše diplomacije razumela, da so naša stališča utemeljena," je danes komentiral Rupel.
Zunanji minister je napovedal, da bo omenjena problematika zdaj na dnevnem redu že napovedanega sestanka visokih predstavnikov za nasledstvo, ki bo predvidoma konec septembra. Slovenija bo na njem predlagala, naj v okviru odbora pride do sporazuma med slovensko in srbsko stranjo o tem, kako razumeti omenjeno prilogo sporazuma, napovedal Rupel.
Imena podjetij
Na zunanjem ministrstvu so že prejeli nekaj zahval v zvezi z odpovedjo dražbe. Med njimi so tudi tisti, ki so se v preteklosti kritično izražali do prizadevanj slovenske diplomacije za rešitev tega problema, je dejal Rupel ter kot primer navedel podjetji Iskra in Birostroj.
Po nepopolnih podatkih zunanjega ministrstva so bila na seznamu srbske agencije za prodajo na preklicani dražbi tudi naslednja podjetja s slovenskim premoženjem: Stogram s sedežem v Zrenjaninu, Inter-Konim, Beometalna, Isel, V & V Co, Drvokomerc, EI Era, Birostroj, Vektor in Iskra Commerce s sedežem v Beogradu, Frigo-Srem s sedežem v Irigu ter Interpan in Autotrading Pan iz Novega Sada.
