Gre za enega najbolj zgrešenih projektov v zadnjih desetih letih, ocenjuje Bojan Bugarič (SD), ki kot njegovo glavno slabost omenja neločevanje javnega in državnega. Vendar javno - denimo šolstvo, zdravstvo ali kulturo - ni mogoče vrednotiti kot državno upravo, poudarja Bugarič. Če bo takšen sistem obstal, dodaja, bo to pomenilo zavoro za razvoj na teh področjih.

Bugarič je prepričan, da vsak poklic, vsaka skupina zasluži svoje vrednotenje. Sedaj pa se "pogovarjamo o nekih birokratskih uvrstitvah v plačilne razrede, ne pa o vsebini", pri čemer ugotavlja, da so "izrazito kratko potegnile tiste skupine, "ki po kakovosti znanja najbolj izstopajo v smislu razvojnega pomena".

Šolstvo, znanost, zdravstvo in sodstvo so ekspertni sistemi, ki bi jim morali dopustiti, da sami zakoličijo notranja razmerja, je prepričan tudi Andrej Rus (Zares). Sistem po njegovih besedah ni razvojno naravnan, saj temelji izključno na "inputih in ne na outputih" in je torej odločilna izobrazba, ne pa kakšno delo je bilo opravljeno, kako dobro in kakšen je rezultat.

Aleš Zalar (LDS) podobno ocenjuje, da je težava v tem, da se ne nagrajuje zahtevnosti del, ampak formalne kvalifikacije. Ob tem navaja aktualni primer srednjih medicinskih sester.

Rus plačnemu sistemu očita tudi, da je "nestrateški"; je čisti rezultat pogajanj, torej trenutnih razmerij moči in ne predvideva dobrega nagrajevanja tistih poklicnih skupin, ki so izjemno pomembne za družbeni razvoj. Brez proizvajalcev znanja pa ni družbe znanja, za katero se zavzemajo praktično vse stranke.

Sistem je nevaren, "ker ponižuje inteligenco v uradnike in blokira profesionalne elite", soglaša Zalar, ki sicer meni, da z novim sistemom ostajajo neuresničeni vsi glavni cilji: večja enotnost, večja preglednost in večja pravičnost plačnega sistema.

Prvi učinki so se po njegovih besedah pokazali že, ko je prišlo do spora med vlado in sodniki, ki je pripeljal do sodniške stavke. Nato so šle "zadeve kot domine" - za sodniki vojaki, policisti, medicinske sestre, babice, danes beremo še o asistentih z doktoratom. Zalar predvideva, da se bo to nadaljevalo tudi po volitvah, kar bo za "novo vlado težak zalogaj".

Sami bodo v primeru uspeha na volitvah analizo o novem sistemu, ki je zdaj napovedana šele čez leto dni, naredili takoj, saj bo čez eno leto prepozno, ker se bo sistem pred tem "sesul". Nujne bodo tudi nekatere interventne rešitve. Sicer pa je njihovo osnovno izhodišče, da je treba razčistiti, kaj sodi v sfero javnega in kaj v sfero državnega, ter upoštevati specifike posameznih skupin.

Bugarič je opozoril še na obsežnost pravnih virov, ki jih je potrebno poznati za razumevanje plačnega sistema. Kot je dodal, med njegovimi kolegi na pravni fakulteti še ni srečal takega, ki bi razumel sistem: In če je sistem tako zapleten in dopušča toliko nedorečenosti, ali morebiti nad njim "ne visi tudi senca neustavnosti?" Po tem sistemu je "minister in ministrstvo za javno upravo edina točka v državi, ki hodi od zavoda do zavoda in ugotavlja, kaj je pravično," je še menil.