Avstrijski organi so izpostavili sum, da gre za kazniva dejanja. Slovenska policija ni v tej zadevi naredila nič vse do 19. maja letos, ko so na Finskem izpeljali prve hišne preiskave v prostorih Patrie in aretirali nekaj uslužbencev. Minister Dragutin Mate še vedno vztraja pri tem, da posebna škoda zaradi neaktivnosti slovenske policije ni nastala, saj na območju Slovenije ni bilo nobene transakcije.
Za komentar dogajanja smo zaprosili Marjana Erhatiča, upokojenega vodjo slovenske kriminalistične operative.
Ali je mogoče, da bi, kot pravi minister Mate, slovenski policist Interpolovo depešo ocenil kot nepomembno in jo založil?
Vem, kako je zadeva potekala do leta 2005. Gre za zaščiteno komunikacijo med centralnimi biroji nacionalnih Interpolov. Vsak dan smo imeli jutranjo koordinacijo pri vodji operative, in če je takšen dokument prišel, je predstavnik sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje nanj opozoril. Glede na vsebino ocenjujem, da se je ta dokument zagotovo izpostavil. Glede na izpostavljeni sum pranja denarja je bila takšna zadeva dodeljena konkretnemu kriminalistu, ki je to področje pokrival.
V bistvu bi morali ukrepati tudi po pogodbi med Slovenijo in Avstrijo o policijskem sodelovanju. Tam že v preambuli piše, da naj bi se z usklajenimi akcijami borili proti mednarodni organizirani kriminaliteti, v tem primeru bi lahko tudi osebno stopili v stik s kolegi v Avstriji.
Po moji oceni je iz tega dokumenta nedvomno razvidno, da obstajajo razlogi za sum za uradno pregonljivo kaznivo dejanje. Zaradi tega ne sprejemam argumentacije ministra Mateja, da so takšne dokumente lahko založili, sploh pa ne pet takšnih depeš. Zakaj? Tudi zato, ker je bila takrat v Sloveniji oklepniška zgodba javno že zelo izpostavljena. Zato ne verjamem, da bi policist dokument ocenil kot nepomemben. Bilo je dovolj osnove vsaj za začetek zbiranja obvestil. Najprej bi morali vzpostaviti stik z uradom za preprečevanje pranja denarja, seznaniti tožilca... Poglejmo samo primer Penko. Tam so na podlagi anonimne prijave zaskrbljenega državljana šli v izredno hude preiskovalne ukrepe, uvedli tajno opazovanje in izvedli celo aretacijo. Tukaj pa niti Interpolov dokument ni zadoščal za začetek policijskega dela. Še nekaj je zbudilo mojo pozornost. Vseskozi so poudarjali, da zaradi interesa preiskave ne morejo nič povedati, kar razumem. Zdaj, ko je zadeva več ali manj jasna, pa priznavajo, da imajo probleme pri sodelovanju s tujimi policijami.
Minister pravi, da zaradi 15-mesečne neaktivnosti policije ni nastala nobena škoda, saj v Sloveniji ni bilo nobene transakcije.
To je zelo smela izjava. Sicer pa, kje pa piše, da se transakcije odvijajo samo prek bančnih računov, lahko je šlo tudi za gotovinske transakcije, meni Erhatič. Kakšno škodo je preiskavi sumov mednarodne korupcije v poslu Patrie v Sloveniji povzročila (ne)dejavnost slovenske policije, se bo pokazalo ob morebitnem sodnem postopku zoper osumljene.
