Razvpitega Mariborčana, bivšega vodjo Viol, člana Hervardov, kandidata na parlamentarnih volitvah na listi Stranke slovenskega naroda, pravnomočno obsojenega zaradi poskusa umora, so policisti prijeli takoj po oddaji v prostorih televizije ob tukajšnji Loški ulici.

"Gospod Šiško je v studio vstopil deset minut pred oddajo, nenapovedano, ker naj bi po prvotnem scenariju moral nekdo drug zastopati stranko," nam je dogajanje opisal Jakob Stramšak, odgovorni urednik Net TV. "Že med oglasi so se pred studiom začeli zbirati policisti, takoj po oddaji pa so vstopili v studio in mu odvzeli prostost." So delavci televizije klicali policijo? "Ne, saj niti nismo vedeli, da je pravnomočno obsojen, zato nas je ta dogodek toliko bolj presenetil," se je sprenevedal Stramšak.

Šiško je bil 17. oktobra 2006 obsojen na dveletno zaporno kazen, nakar je višje sodišče kazen znižalo na leto dni in deset mesecev zapora. Na prestajanje kazni so ga prvič poklicali konec lanskega leta, a je zaprosil za odlog zaradi bolezni. V tem času je med drugim poskrbel za škandal, ko je v ljubljanskem Evropa centru pristopil k predsedniku dr. Danilu Türku in mu predal pobudo za referendum o lizbonski pogodbi, predsednikovi telesni stražarji pa niso niti trznili. Petega februarja, dan potem, ko je predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju izročil 2700 podpisov podpore omenjenemu referendumu, je Šiška začela iskati policija. V mesecih, ki so sledili, ga ni uspela prijeti, čeprav se je redno pojavljal v medijih in na televizijskih ekranih, na Net TV med drugim tudi kot pevec oziroma estradnik. Ponedeljkov nastop v živo iz mariborskega TV-studia pa je njegovim zasledovalcem očitno preveč olajšal delo.

Šiško se je znašel v primežu slovenskega pravosodja v okviru sodnega postopka, v katerem je na zatožni klopi sedel skupaj s poslancem Zmagom Jelinčičem Plemenitim in z Matjažem Jeričem. Poskus umora Milana Klementa se je zgodil 11. avgusta 1992 v Bresternici pri Mariboru, ko sta po prepričanju sodišča Šiško in Jerič v oškodovančev avtomobil podstavila eksplozivno napravo. Jeklenko naj bi razneslo ob odprtju vrat avtomobila, a se to ni zgodilo, ker je Klement pravočasno opazil priprta vrata in nato še napravo.

Prvostopenjska sodba je padla pet dni pred lokalnimi volitvami oktobra 2006. Sodni senat pod predsedovanjem Tanje Rot je obsodil Šiška in Jeriča, isti dokazi pa niso zadoščali za obsodbo Jelinčiča, ki je bil obtožen, da naj bi priskrbel več kot dva kilograma eksploziva TNT in amonijevega nitrata, prazno jeklenko in šest detonatorjev ter soobtoženima dal navodila, kako naj eksplozivno napravo izdelata, in naročilo, da naj jo podtakneta v Klementovo zastavo 101.

Jelinčič je tedaj del zaslug za oprostilno nepravnomočno sodbo senata mariborskega okrožnega sodišča pripisal kadrovskim zamenjavam vlade Janeza Janše. "Če bi bile še zmeraj vse niti v rokah režima aparatčikov, se sojenje ne bi tako končalo," je epilog sodnega procesa takrat komentiral Jelinčič. "Sodišče je mojemu zagovoru verjelo samo v tistem delu, ki me je obremenjeval. Niso pa mi verjeli v drugem delu, ko sem obremenjeval Jelinčiča," se je razburjal Šiško. "Sodba je absurdna, saj sploh ni razjasnjeno, kako naj bi midva dobila dele za eksplozivno telo, če ni res, da nam jih je z navodili vred dal Jelinčič."