K slednjemu je odšel po tem, ko je Tilio Olimpijo pripeljal v veliki finale lige EBEL in si z odličnimi obrambami priigral tudi naziv najboljšega čuvaja mreže tekmovanja. Navijači Zmajev so upali, da bo 32-letnik iz New Jerseyja ostal v Ljubljani, a je bil lonec prehitro poln in sledilo je slovo.

"Lepo je biti spet v Sloveniji! Komaj sem stopil z avtobusa, že so bili ob meni nekdanji soigralci, ki so še vedno moji prijatelji. Lepo jih je bilo spet videti, se rokovati z njimi in spregovoriti nekaj besed," je uvodoma dejal Alex Westlund in iskreno priznal: "Sem kar vesel, da mi na poletni ligi še ni bilo potrebno braniti proti Olimpiji. Ta klub mi je prirasel k srcu in čeprav sem sedaj pri Linzu, mi še vedno pomeni veliko. Ko bom s svojimi novimi soigralci prvič obiskal Ljubljano v ligi EBEL, me bo zagotovo stisnilo pri srcu in stara čustva bodo privrela na plan." Mimo vprašanja, kako se je znašel v Linzu, mestu z okoli 190.000 prebivalci, ki ga je skozi njegovo zgodovini s svojim mogočnim tokom močno zaznamovala tudi reka Donava, seveda ni šlo. "Vsekakor je največja sprememba to, da v Avstriji angleški jezik ni več tako uporaben, kot je bil v Sloveniji. V Ljubljani so vsi govorili angleško, tukaj pa imam s tem precej težav. V gostilnah se tako nekako poskušamo sporazumeti z mojo polomljeno nemščino in govorico rok! Še kako bom pogrešal tudi ogromen filmski center v Ljubljani, kjer smo z družino preživeli številne urice - v Avstriji je večina filmov kar sinhronizirana! Pred dnevi smo si tako želeli ogledati Batmana, pa smo že po nekaj minutah raje odšli na sladoled," je v smehu priznal nekdanji reprezentant Združenih držav Amerike.

V golu Olimpije je Westlunda zamenjal Mike Morrison, ki ni samo njegov rojak, pač pa tudi stari znanec in dober prijatelj. "Morrisona poznam zelo dobro. Odraščal je v sosednjem mestu, poleti pa sva se nekajkrat dobila na pijači, z družinama smo odšli na izlet in podobno. Je odličen fant in še boljši vratar, zato sem prepričan, da je enkratna okrepitev za Olimpijo. Poteza vodstva kluba je bila pametna, vsem navijačem zeleno-belih pa sporočam, da bodo hitro pozabili name," se nasmeška kar ni in ni mogel znebiti Westlund, a vendarle nekoliko resneje spregovoril: "Mo (Morrisonov vzdevek, op. a.) je seveda precej drugačen vratar od mene. Je višji in ima drugačen slog, veliko drsa in igra s palico, večkrat zadrsa iz svojega gola in podobno. Skratka, je zelo aktiven golman, medtem ko se sam raje zasidram na črto in lovim ploščke." Od Westlunda smo se poslovili z njegovim priznanjem, da je prispeval določen del k prihodu Morrisona: "Povedal sem mu, da ne more zgrešiti, če se bo odločil za Ljubljano. Pohvalil sem tako mesto kot klub in seveda njegove nove soigralce, mimo enkratnih navijačev pa preprosto nisem mogel. Sprva je bil skeptičen do prestopa v Evropo, toda ko sva končala s pogovorom, so vsi dvomi izginili."