Od tako ali drugače razposajenih otrok bo v prvih dneh novega šolskega leta težko pričakovati, da se bodo na cestah vedli posebno disciplinirano. Otroci so kot najšibkejši udeleženci v vsakdanjem prometu, vsaj statistično gledano, pri nas dobro zaščiteni, a prav vsaka nesreča ali celo smrtna žrtev je v takih primerih posebno boleča. To pa terja od odgovornih in posebno od voznikov, da so v okolici šol in na poteh, kjer so veliko na cesti ravno otroci, dodatno mero pozornosti in pameti. Otroci namreč velikokrat na cesti ravnajo vse prej kot racionalno, saj so vendarle otroci, kotaleča žoga na sredi ceste ali skupinica šolarjev na pločniku pa je menda dovolj jasno znamenje za alarm v voznikovi glavi.
Do petega razreda zelo dobro, nato...
"Na področju izobraževanja otrok so razmere do petega razreda zelo dobre, potem pa ni dovolj vsebin, da bi s tem nadaljevali do devetega razreda. Čustveni naboj pri varnosti otrok je pri Slovencih zelo močan, zato bi ga morali obdržati in kanalizirati v pozitivne spremembe. Otroci namreč nimajo zavor, imajo jih avtomobili," tako rekoč vsako leto znova opozarja tudi Bojan Žlender, vodja sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Mogoče se komu zdi, da tudi v medijih kot stara lajna vsako leto znova ponavljamo in opozarjamo na varnost otrok, a včasih je še stokrat ponovljena beseda premalo. Vsakoletne akcije ob začetku šolskega leta namreč opozarjajo, da je promet za otroka zelo zahteven svet, saj mu še odrasli velikokrat niso kos. Otroci si praviloma ne znajo pravilno razlagati prometnih predpisov in pravilno oceniti razdalje ter hitrosti bližajočih se vozil. Torej naj del te naloge prevzamejo drugi udeleženci v prometu. To pa še ne pomeni, da si otroci lahko na cesti privoščijo prav vse. Zato je izobraževanje vseh več kot le nuja in izboljšav pravzaprav ne bi smelo biti nikoli konec.
Tukaj veliko vlogo odigrajo ne le razne ustanove, šole ali država, pač pa starši. Ti so tudi po zakonu prvi in najbolj odgovorni za varnost otrok. Policisti sicer lahko pri tem pomagajo, svetujejo, nadzirajo promet, vendar ne morejo nadomestiti staršev, ki morajo odigrati najpomembnejšo vlogo. Starši lahko naredijo največ za varno pot otrok v šolo in domov. Mnogi tako otroke v šolo odpeljejo kar sami, za preostale velja, da si ne bo odveč vzeti nekaj minut časa in otroku dobro razložiti, kakšne pasti ga čakajo v vsakodnevnem prometu. Predvsem naj starši preverijo, kaj otroci znajo in zmorejo, ne samo na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu.
Otroci pogosteje umirajo v avtih kot pešci
Ko jih vozite v avtomobilu, jih dosledno zavarujete z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Izgovorov, kot so "Saj je šola tako blizu", "Otrok ima na hrbtu še šolsko torbo" in podobni, ne bi smelo biti. Starši naj si vzamejo eno popoldne in se z otrokom sprehodijo po poti od doma do šole in nazaj ter naj svojega nadobudneža opozarjajo na vse, kar bi ga utegnilo ogroziti. Le golo predavanje ni dovolj. Na svetu namreč v prometu na leto umre okoli 400.000 otrok v starosti od deset do štirinajst let, kar je tretjina vseh smrtnih žrtev. In ne pozabite: najboljša vzgoja je vedno lasten zgled!
Mnogo staršev otroke vozi v šolo in domov tudi zato, ker enostavno nimajo zagotovljenih dovolj varnih poti. Občine in župani tu lahko zelo veliko storijo, saj moramo še na mnogih mestih izboljšati infrastrukturo. Ta je na mnogih območjih še daleč od idealne, najbolj pa v oči bodejo dejstva, da se ponekod stvari že dolga desetletja ne premaknejo z mrtve točke. Zato vsakoletni pregledi šolskih poti avgusta postanejo precej manj razumljivi, ker se kljub opozorilom razmere ne izboljšujejo.
A vse le ni tako črnogledo, dosledno delo odgovornih mora prinesti neke rezultate. Velikokrat pa tudi odrasli varnost otrok zares vzamejo le septembra, že čez nekaj tednov pa pozornost precej splahni. Tako je od leta 1970 do konca 2006 pri nas umrlo 1681 otrok in mladostnikov, kar je desetina vseh žrtev. Otroci so le redko povzročitelji nesreč, najpogosteje pa so žrtve neupoštevanja predpisov in neprevidne vožnje drugih. Največ na cestah umrlih otrok je bilo med potniki, zato so prometni policisti prepričani, da je mnenje o ogroženosti otrok kot pešcev zmotno, kar hkrati trka na vest staršev, ki svoje otroke vozijo brez uporabe ustreznih varnostnih sedežev in varnostnih pasov.
