"Na žalost vreme danes ni dopuščalo posredovanja. Ker je tam že mrak oziroma tema - ob pol sedmih se v Pakistanu že začenja mračiti -, danes ni nobenih možnosti, da bi helikopter poletel," je dejal poznavalec himalajskih gora in alpinistična legenda Grošelj, ki je ves čas v stiku z reševalci v Pakistanu.

"Tisti hip, ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo začeli z operacijo," je še dodal. Miškovič pa bo moral še eno noč preživeti na gori. Grošelj pričakuje, da bo v čertek zjutraj stekla reševalna akcija s helikopterjem in da bodo v Slovenijo začele prihajati dobre vesti.

Helikopter je namreč v mestu Skardu, ki na severu Pakistana predstavlja eno od središč oziroma začetnih postaj himalajskih odprav. Zato mora helikopter najprej poleteti proti baznemu taboru ter nato proti slovenskemu alpinistu, ki je na gori nekje na višini 5000 metrov nad morjem. Ko se bo začela, je lahko reševalna akcija končana v dveh urah, meni Grošelj.

"Helikopter v Skarduju čaka na sporočilo, da je vidljivost dobra in da lahko poleti. Od tega mesta do baznega tabora sicer potrebuje helikopter eno uro," je še dejal.

Miškovič se tako po podatkih Grošlja nahaja nekje nad baznim taborom, vendar pa je med njim in baznim taborom zelo nevaren ledenik - tako za spuščanje kot tudi za reševalce, ki bi mu šli nasproti. Grošelj zato velike upe polaga prav v reševanje s helikopterjem, saj bi bilo v tem primeru tveganje najmanjše.

"Moja ocena je, da je vse idealno pripravljeno za polet s helikopterji, kar je najbolj varna opcija. Če bi slabo vreme vztrajalo, pa bi bilo treba razmišljati o klasičnem reševanju," je še dejal.

V baznem taboru so tako že člani uspešne slovenske himalajske odprave na K7 z Alešem Česnom na čelu, ki se skušajo prebiti na ledenik neodvisno od helikopterja. Po mnenju Grošlja je delovanje reševalcev v teh razmerah vprašljivo in tvegano. "To prepuščamo njihovi presoji, so pa dobro aklimatizirani na himalajske razmere, saj je za njimi uspešna odprava na K7," je povedal.

V Skarduju sta še dva slovenska alpinista Tomaž Humar in Aleš Koželj, ki nameravata pomagati pri reševanju in zdaj čakata na polet s helikopterjem, ki ju bo pripeljal do baznega tabora, kjer sicer sneži, večino dneva pa je bil tabor ovit v meglo.

Po Grošljevih izračunih bo Miškovič tako na gori moral preživeti še tretjo noč. Miškovič in Kozjek sta 25. avgusta preplezala steno 7273 metrov visoke himalajske gore Mustagh Tower in se na grebenu med obema vrhovoma razvezala. Takoj nato se je pod Kozjekom odlomila snežna opast, zaradi česar je omahnil in padel čez steno, to pa je bilo zanj najverjetneje usodno, čeprav uradno velja za pogrešanega. Miškovič je ostal sam in brez večine opreme, v torek pa se je uspel spustiti na okoli 5000 metrov nadmorske višine.

Prav zaradi načina plezanja, zaradi katerega sta alpinista vzela s seboj malo hrane in opreme, Miškovič prav veliko zalog trenutno nima pri sebi, prav tako hrani baterijo satelitskega telefona. Tako danes z njim reševalci niso govorili. Kljub temu pa mu je samemu po nesreči, ki ju je doletela s Kozjekom, uspelo sestopiti relativno nizko. "To nam daje vedeti, da je dobro fizično pripravljen in upamo ter verjamemo, da bo uspešno prebil še eno noč na gori," je povedal Grošelj.

Še vedno obstaja tudi upanje, da je Pavle Kozjek živ. "Dokler ne bomo dobili zanesljive potrditve, da je mrtev, ali dokler ne bo preteklo vsaj deset dni od nesreče, upanje, da je živ, seveda obstaja," je prepričan Grošelj. Po njegovih podatkih so fantje iz odprave na K7 danes skušali raziskovati teren prav v smeri, kjer naj bi padel Kozjek.