Lepo je, če je človek zadovoljen. Kajti zadovoljstvo je predpogoj za srečo. Samo zadovoljni ljudje so lahko srečni.

Pripovedujejo nam, s prižnic in iz parlamenta, da živimo, kot še nikoli nismo živeli, v blaginji, ki se še iz dneva v dan veča. Za zgled smo Evropi, ki smo jo uspešno vodili. Izkazali smo se z gostoljubjem, jedilniki za številne goste na Brdu so bili tako raznoliki in bogati, da se je svet čudil. Goste smo obdarili z lepimi, domiselnimi, izbranimi in bogatimi darili, v en glas so nas hvalili. Vzrokov za zadovoljstvo kolikor hočeš. Naši vladalci so prezadovoljni. Brez izjeme.

Zadovoljni so s financami. Navkljub manjšim težavam nam gre menda tako dobro, da pri nas ni treba imeti skrbi, kot jih imajo z denarjem drugje po svetu.

Zadovoljni so z zdravstvom, ki je iz tedna v teden boljše. Nadvse uspešni ministri in njihovi številni odlični sodelavci nam to večkrat povedo, kar razganja jih od uspešnosti.

Zadovoljni so s kulturo, znanostjo, poljedelstvom - posebno številni poljedelci v parlamentu.

Ministri za pravosodje, policijo, sodstvo, javno upravo, davčno upravo, promet, okolje in še številni drugi z zadovoljstvom pripovedujejo, kako upravičeno in ponosno so zadovoljni.

Zadovoljni so celo trgovci in poslovneži (razen tajkunov!), bančniki, hotelirji, zelo zadovoljna je tudi Urška, priznali so ji, da sodi med najlepše "premierke"…

Nekaj pa le kazi zadovoljstvo zadovoljnih - ljudstvo ni zadovoljno. Zadovoljne to seveda silno čudi. Zakaj je tako?

Odgovor je na dlani: ker zadovoljni pač ne morejo biti. Vse razpoložljivo zadovoljstvo so porabili zgoraj navedeni in niti malo ga ni ostalo zanje.