Dokumenti, ki so v digitalni obliki, se nanašajo na 12 milijonov oseb, od tega je 8,4 milijona civilistov. Kot poroča Mednarodna služba za sledenje (ITS), ki je odgovorna za zaščito originalnih podatkov, gre pri tem predvsem za prisilne delavce med drugo svetovno vojno. Kot poročajo, bodo vsi trije spominski centri dokumente uporabili tudi za nadaljnje zgodovinsko raziskovanje.
"Dokumenti potrjujejo grozote prisilnega dela v času nacističnega režima," je povedal Udo Jost, vodja arhivov ITS v Bad Arolsenu v osrednji Nemčiji. V izjavi za javnost je ob tem še poudaril, da digitalizacija dokumentov med drugim pomaga pri zaščiti in hrambi originalnih dokumentov, hkrati pa omogoča boljši dostop do dokumentov, tako v arhivih ITS kot tudi v Izraelu, ZDA ali na Poljskem. Doslej so digitalizirali približno 70 odstotkov vseh dokumentov, do leta 2011 pa naj bi v digitalno obliko pretvorili vse dokumente.
