Prof. dr. Janez Čebulj je diplomiral leta 1981 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Naslov magistra prava je pridobil leta 1989, doktorsko disertacijo pa je zagovarjal dve leti kasneje. Z raziskovalnim in pedagoškim delom se je začel ukvarjati v času, ko je bil med leti 1986 in 1992 zaposlen na Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Njegova bibliografija obsega preko osemdeset bibliografskih enot s področja ustavnega prava, upravnega prava in javne uprave. Je eden od avtorjev Komentarja Ustave Republike Slovenije. Čebulj je profesor upravnega prava in predava na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, na Fakulteti za upravo in na Fakulteti za socialno delo. Od leta 1993 je opravljal funkcijo sekretarja ustavnega sodišča, 31. oktobra 1998 pa je nastopil funkcijo sodnika omenjenega sodišča. Od 11. novembra 2001 je podpredsednik US.Prof. dr. Mirjam Škrk je leta 1970 diplomirala na ljubljanski Pravni fakulteti, štiri leta kasneje pa se je zaposlila kot asistentka na Katedri za mednarodnopravne znanosti Pravne fakultete v Ljubljani, kjer je s področja mednarodnega prava magistrirala leta 1976. Na isti fakulteti je iz pomorskega mednarodnega prava doktorirala leta 1986 in bila istega leta izvoljena v naziv docentke, leta 1993 pa v naziv izredne profesorice mednarodnega prava. Med leti 1992 in 1998 je bila predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose pri ljubljanski Pravni fakulteti. V istem obdobju je bila svetovalka ministrstva za zunanje zadeve, članica pogajalske skupine RS za nasledstvo nekdanje SFRJ ter članica ekspertne skupine za pogajanja o državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Leta 1998 je bila v slovenski delegaciji na diplomatski konferenci za ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča. Je arbiter Sodišča za spravo in arbitražo OVSE in (nadomestna) članica biroja tega sodišča. Škrkova je tudi članica Društva za mednarodno pravo za Slovenijo in članica mednarodnega odbora za nasledstvo držav ILA (International Law Association). Funkcijo ustavne sodnice je nastopila 31. oktobra 1998.
Od osamosvojitve dalje so bili predsedniki ustavnega sodišča Peter Jambrek (25.4.1991 - 24.4.1994), Tone Jerovšek (25.4.1994 - 24.4.1997), Lovro Šturm (25.4.1997 - 30.10.1998), sedanji predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen (11.11.1998 - 10.11.2001) in dosedanja predsednica, Wedam Lukičeva, ki je funkcijo zasedla 11. novembra 2001.
Predsednika izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za dobo treh let. Po poteku te dobe je lahko isti ustavni sodnik ponovno izvoljen za predsednika. Na ustavnem sodišču se položaj ustavnih sodnikov, razen pri odločanju, določa po senioriteti, ki ima naslednji vrstni red: predsednik, podpredsednik, ustavni sodniki po datumu začetka opravljanja sodniške funkcije, tako da ima prednost tisti, ki je funkcijo začel opravljati prej.
Predsednik poleg opravljanja sodniške funkcije še usklajuje delo ustavnega sodišča, sklicuje in vodi obravnave in seje US, podpisuje odločbe in sklepe sodišča, skrbi za uresničevanje stikov z drugimi državnimi organi in skrbi za sodelovanje z ustavnimi sodišči tujih držav in z mednarodnimi organizacijami. Poleg tega tudi nadzoruje opravljanje nalog sodne uprave, je zapisano v poslovniku ustavnega sodišča.
Po ustavi je ustavno sodišče sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor. Sodniki se izvolijo izmed pravnih strokovnjakov, izvoljeni pa so za dobo devetih let. Ustavni sodniki ne morejo biti ponovno voljeni. Trenutno so člani US Wedam Lukičeva, Čebulj in Škrkova, Alojz Janko, Milojka Modrijan, Zvonko Fišer, Ciril Ribičič, Jože Tratnik in Marija Krisper Kramberger. Generalna sekretarka sodišča je Jadranka Sovdat.
