Nalogi za aretacijo bi v težak položaj postavljali predvsem izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Gallanta. Če bo nalog sprejet, se bo moral – podobno kot Vladimir Putin – bati aretacije v vseh državah, ki so pristopile k Rimskemu statutu Mednarodnega kazenskega sodišča. Ko je nalog za aretacijo sprejet, je načeloma obvezujoč za vse podpisnice Rimskega statuta, torej Netanjahu brez grožnje aretacije ne bi mogel potovati v Evropo, lahko pa bi še naprej potoval v ZDA, ki ni podpisnica Rimskega statuta.
Seveda bi se enake aretacije lahk bali tudi Hamasovi voditelji, vendar je pričakovati, da vsaj za Jahjo Sinvarja in Mohameda Masrija, voditelja Hamasa v Gazi, ta nalog ne bi bila tako »težava«, saj je malo verjetno, da bosta Gazo sploh zapuščala. Večjo težavo bi nalog za aretacijo prinašal Ismailu Haniji, sicer voditelju Hamasovega politbiroja, ki živi v tujini, večinoma v Katarju. Zanimivo je sicer, da podpisnika statuta nista ne Egipt ne Katar, torej državi, ki veljata ta čas za največji posrednici med Izraelom in Hamasom. Prav v teh državah se tudi odvija največ pogajanj. Zato je malo verjetno, da bosta tako Kairo kot Doha spoštovali poziv ICC.
V vsakem primeru so zahteve za izdajo nalogov za aretacijo jasna krepitev pritiska za prekinitev spopadov, vendar bi vsaj v vodstvih Izraela in Hamasa utegnili biti tudi povod za nadaljevanje vojne, saj ne premier Izraela ne vodstva Hamasa sedaj nimata več kaj izgubiti. Hkrati je možno vsaj na izraelski strani pričakovati okrepitev trenj znotraj vladajoče koalicije, kjer se Netanjahu z obrambnim ministrom Joavom Gallantom tako že razhaja glede povojne izraelske prisotnosti v Gazi.
ICC je sicer nalog za Putinovo aretacijo lani izdal zaradi suma nezakonitih deportacij otrok in nezakonitega transferja otrok z ozemlja Ukrajine v Rusijo. Putin je medtem že potoval v Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo in Kitajsko. Nikjer ga niso aretirali. Putin se je vendarle denimo izognil obiska Južne Afrike – ta je podpisnica Rimskega statuta – za lanski vrh Brics. Obiska se je izognil predvsem za to, da ne bi gostiteljev postavil pred neljubo izbiro.
Hude obtožbe obeh strani
Khan je prepričan, da so Netanjahu, Galant ter trije voditelji palestinskega islamističnega gibanja Hamas – Jahja Sinvar, Ibrahim al Masri in Ismail Hanija – kazensko odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu.
Kot je pojasnil v sporočilu za javnost, bi lahko bila Netanjahu in Galant med drugim odgovorna za iztrebljanje in stradanje civilistov, naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb, ubijanje in usmerjanje napadov na civilno prebivalstvo.
Ob tem je opozoril, da je Izrael večkrat samovoljno omejil dobavo humanitarne pomoči v Gazo, med obleganjem enklave pa je tudi večkrat omejil oskrbo s pitno vodo in električno energijo.
»Moj urad trdi, da so bila dejanja storjena kot del načrta za uporabo lakote kot načina vojskovanja in rabe drugih nasilnih dejanj proti civilnemu prebivalstvu Gaze kot sredstva za odpravo Hamasa, zagotovitev vrnitve talcev, ki jih je Hamas zajel, in kolektivno kaznovanje civilnega prebivalstva Gaze, ki so ga dojemali kot grožnjo Izraelu,« je dodal Khan.
Trije voditelji Hamasa pa bi lahko bili po njegovem mnenju odgovorni za iztrebljanje, ubijanje, zajetje talcev ter mučenje in izvajanje spolnega nasilja. Opozoril je, da obstajajo sumi, da so bili zajeti talci zadrževani v nečloveških razmerah, nekateri od njih pa tudi podvrženi spolnemu nasilju, vključno s posilstvom.
Izrael zavrača odločitev tožilca
»Postavljanje voditelja države, ki je šla v vojno, da bi zaščitila vsoje državljane, ob bok s krvoločnim teroristom je moralna slepota,« je odločitev tožilca komentiral clan izraelskega vojnega kabineta Beni Gantz. »Strinjanje s stališčem tožilca bi bil zgodovinski zločin.«
Vodja izraelske opozicije Jari Lapid je odločitev tožilca, da zahteva nalog za prijetje izraelskega premierja in obrambnega ministra, označil za katastrofo. Ob tem je izrazil upanje, da bodo ZDA obsodile potezo ICC.
