Javno pismo so ginekologinje in ginekologi naslovili na Vlado RS, ministrstvo za zdravje, Zdravniško zbornico Slovenije in predsednico Republike Slovenije. »Sistem trenutno še deluje. Zaradi mnogih utrujenih in na etični pogon delujočih ljudi, ki delamo v njem in v sistem, še utopično verjamemo. A utečena situacija – prevelike glavarine, premalo časa za pacientke in preveč za administracijo, vse višja starost ginekologov, stagniranje oziroma prepočasno širjenje mreže ginekologov, lahko zgodbo o uspehu spremeni v njeno nasprotje,« so med drugim zapisali v javnem pismu.
Po njihovih podatkih se sicer število ginekoloških programov na primarnem nivoju počasi povečuje. V programe je trenutno vključeno 693.885 žensk, kar pomeni, da še vedno ostaja okoli 200.000 žensk brez izbranega ginekologa.
V pismu zdravniki zato izpostavljajo, da lahko po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo za to pogoje, do leta 2026 brez ginekologa ostanejo pacientke iz 36 ginekoloških programov, to je približno 150.000 žensk. »Na našo srečo kolegi ostajajo v službi še več let po doseganju pogojev upokojitve,« so še zapisali.
Po njihovem mnenju je potrebno dopolniti mrežo ginekologov in razpisati dovolj specializacij, poskrbeti za drugačen prenos glavarine z enega na drugega ginekologa in zmanjšati nepotrebno administriranje. Prav tako je potrebno delo ginekologa na primarni ravni na novo ovrednotiti in ambulantno delo narediti bolj privlačno za mlade specialiste.
»Želimo kontinuiteto in dograjevanje sistema, ne čudežnih in nepreizkušenih rešitev. Naše zdravstvo v prihodnosti čakajo pomembne odločitve. In odgovornost za potrebne ukrepe je na strani ministrstva za zdravje, NIJZ, ZZZS,« so zapisali na koncu pisma in se ob tem vprašali, kako dolgo bodo še zdržali.