Slovenija je 21. oktobra 2023 uvedla ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko. Kot so takrat pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), naj bi šlo za začasen ukrep zaradi povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma, s čimer želijo zagotoviti visoko stopnjo varnosti prebivalcem. Nadzor naj bi trajal do 22. junija 2024, vendar pa ministrstvo preučuje možnosti za njegovo morebitno podaljšanje. V tem primeru bodo morali potniki pokazati veljaven dokument za prestop meje, kar bo podaljšalo kolone čakajočih vozil in razblinilo idejo o prosto prehodnih schengenskih mejah.
Dve kategoriji prehodov
Vse od 21. oktobra tako veljata dve kategoriji mejnih prehodov. Na prehodih prve kategorije policija sistematično izvaja kontrolo, mejo pa lahko na teh prehodih prečkajo tudi državljani tretjih držav. Druga kategorija je namenjena zgolj državljanom Slovenije in EU ter osebam, ki uživajo pravico svobodnega gibanja po pravu EU, policija pa izvaja le občasne kontrole. Na meji s Hrvaško je trenutno aktivnih dvanajst mejnih prehodov prve kategorije in dvanajst mejnih prehodov druge kategorije, na meji z Madžarsko pa dva mejna prehoda prve kategorije ter šest mejnih prehodov druge. Maloobmejne prehode smejo prečkati le tamkajšnji prebivalci. Po podatkih policije so od uvedbe nadzora na mejnih prehodih s Hrvaško in Madžarsko do danes ustavili 26.212 oseb, osumljenih, da so nelegalno prestopile mejo. Čeprav vpeljava nadzora po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja ni povezana z migracijskim tokom, ampak s povečanjem teroristične grožnje, je ob povečanem nadzoru policija prijela tudi veliko število tihotapcev ljudi. Po podatkih policije so od začetka uvedbe nadzora na obeh mejah zavrnili vstop 1542 osebam in obravnavali 416 primerov, v katerih so prijeli 488 tihotapcev s skupno 2743 nezakonitimi migranti.
Italija bi zamrznila schengenski sporazum
Mediji smo ob začetku uvedbe mejnega nadzora poročali, da se je Slovenija za uvedbo odločila potem, ko je Italija napovedala uvedbo notranjega nadzora na meji s Slovenijo. Kot je takrat dejal italijanski zunanji minister Antonio Tajani, se bojijo, da bi se med prebežnike z Bližnjega vzhoda, ki prehajajo slovensko-italijansko mejo, pomešali teroristi, zato je Italija prosila Slovenijo za začasno zamrznitev schengenskega sporazuma. Čeprav je nadzor na italijanski meji predviden do 18. junija, pa je Tajani v torek dejal: »Razmišljamo, da bi zaprosili za podaljšanje nadzora na meji zaradi napetega vzdušja, ki vlada na Bližnjem vzhodu.« Do kdaj naj bi podaljšali nadzor, ni pojasnil. Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da uradnega obvestila italijanskega notranjega ministrstva o podaljšanju nadzora na mejnih prehodih še niso prejeli. Odzval pa se je evropski poslanec SD Matjaž Nemec: »Poteze Italije in ministra Tajanija glede schengna so izrazito politično motivirane, namenjene predvsem notranji javnosti pred evropskimi volitvami, in jih kot take zavračam.« Dodaja, da nadzore na notranji meji Italija že izvaja, iz nedavnih izjav pa ni jasno, kaj naj bi ta zamrznitev schengenskega sporazuma dejansko pomenila v praksi.
Nadzor meje je samo politična poteza
Dekan Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske in nekdanji direktor Sove dr. Iztok Podbregar pa meni, da je povečanje mejnega nadzora izključno in samo politična poteza, da bi državljanom dali nekakšen občutek varnosti. Dodaja, da dvomi o učinkovitosti teh nadzorov, saj so dnevni premiki državljanov tako veliki, da je nemogoče slediti vsem premikom in biti pri tem natančen. Ob oktobrski uvedbi mejnega nadzora je direktor uprave uniformirane policije Marko Gašperlin sicer dejal, da bi radi v čim manjši meri vplivali na vsakdanje življenje ljudi, praksa pa je pokazala, da se zaradi poostrenega nadzora povečuje kolona vozil, ki čakajo na vstop v Slovenijo. Podbregar opozarja, da trenutni poostreni nadzor vpliva predvsem na državljane EU in povečuje čakalne vrste ob vstopih v državo, tehnično pa takšne kontrole ne pomagajo preprečevati terorizma.