Tekstilna industrija je v zadnjih nekaj desetletjih preplavila svet s tako imenovano instantno modo, ki ima ekstremno kratek rok trajanja, tudi zgolj nekaj tednov. Skladno s tem se je še dodatno poslabšal okoljski odtis celotne industrije, kar proizvajalci želijo prekriti z izpostavljanjem (bolj) trajnostnih praks. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so preverili, na kakšen način to počnejo, ugotovljeno pa v okviru ocenjevanja trajnostnih oznak na tekstilnih izdelkih objavili na svojih kanalih. Ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR) so v ljubljanskih trgovinah znanih modnih znamk s hitro modo (Zara, C&A, H&M, Cropp, Primark, Bershka in New Yorker) preverjali podatke ter petim trgovinam dali povprečno oceno, dvema pa zgolj pomanjkljivo oceno za označevanje.
Več oznak na kavbojkah, ponekod tudi čisto brez njih
Izkazalo se je, da so od trgovine do trgovine precejšnje razlike, pa tudi med izbranimi tekstilnimi izdelki. Bistveno več trajnostnih oznak so našli na moških kavbojkah, ki so večinoma izdelane iz velikega deleža bombaža, medtem ko je sestava ženskih hlač za prosti čas, kar zadeva material, pestrejša, uporaba trajnostnih materialov pa manj pogosta. »Nobene trajnostne oznake na izbranih izdelkih nismo našli v Bershki, New Yorkerju in Zari, medtem ko je domnevno bolj trajnostno prakso sporočala obešanka na vseh kavbojkah v Primarku in H&M,« so v poročilu zapisali pri ZPS, a hkrati opozorili, da podatek sam zase ne pove veliko. »Pomembno je namreč, da za oznako stojijo resne in preverjene prakse, ki potrošniku zares omogočijo bolj trajnosten nakup.«
Uganke pri oznakah in trditvah
V trgovinah Cropp je s trajnostnimi oznakami ozaljšana večina kavbojk, ne pa tudi ženske hlače za prosti čas. Večina oznak je brez zaupanja vrednega certifikata ali naziva organa, ki preverja njihovo verodostojnost, segajo pa od 22-odstotnega deleža recikliranega bombaža do 100-odstotnega ekološkega bombaža. »Ko smo preverjali zapisane trditve, se je pogosto izkazalo, da so nekatere na majavih nogah. Pri C&A, denimo, uporabljajo zelene obešanke z različnimi simboli. Še najbolj nazoren je tisti, ki prikazuje mednarodni znak za recikliranje, v opisu pa je potem navedeno, kolikšen delež tkanine je iz recikliranega materiala. V dveh parih moških kavbojk ga je bilo le 20 odstotkov – a tudi to je bolje kot nič.« Tudi pri oznaki za bio bombaž je treba biti pri razumevanju pazljiv. Biološkega bombaža je bilo v pregledanih izdelkih 80 odstotkov, kar skupaj z dejstvom, da je tudi sam izdelek sestavljen iz mešanice, v kateri je 80 odstotkov bombaža, v resnici pomeni, da je izdelek le 64-odstotno bolj trajnosten. Podobno velja za oznako z nitjo, navito na tulec, ki naj bi predstavljala izdelek, ki vsebuje velik (95-odstoten) delež viskoze iz certificiranih lesnih virov.
Od kod prihajajo oblačila?
Za marsikaterega kupca je ob nakupu pomembna tudi informacija o izvoru oblačila. »Kot smo lahko spoznali med pregledovanjem oznak na izbranih izdelkih v obiskanih trgovinah, ta podatek ni tako samoumeven, kot se nam zdi,« so zapisali in dodali, da so podatek pogrešali na nekaj več kot polovici pregledanih moških kavbojk in ženskih hlač za prosti čas. Med tistimi, na katerih je poreklo označeno, prevladujejo države jugovzhodne Azije (81 odstotkov), tudi drugi izdelki ne prihajajo iz Evropske unije, pač pa iz Turčije, Maroka in Egipta. »Izjema so moške kavbojke v C&A, ki so posebej označene kot izdelane v Evropski uniji, brez navedbe države.«
Pregled izbranih izdelkov v poslovalnicah velikih tekstilnih znamk v Ljubljani je pokazal, da bo na področju označevanja trajnostnih značilnosti treba narediti odločen korak k večji jasnosti in preglednosti. V povprečju tudi najbolje ocenjenim trgovinam zato ni uspelo priti do dobre ocene, najnižjo oceno pa sta dobila New Yorker in Bershka, kjer sploh niso našli trajnostnih oznak, bolj pomanjkljivo pa je bilo tudi drugo označevanje (predvsem poreklo izdelkov).
