Trboveljsko podjetje Dewesoft model lastništva zaposlenih uporablja že desetletje. »Vendar takšno lastništvo do zdaj ni imelo ustrezne pravne podlage in ni bilo na ustrezen način spodbujano,« je pred sprejemom predloga zakona o lastniški zadrugi delavcev poudarjal minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec.
Zakon, ki v veljavo stopa z novim letom, po navedbah vlade vzpostavlja enega izmed globalno najuspešnejših modelov solastništva zaposlenih. Gre za model Esop (angleško Employee Stock Ownership Plan), kjer so zaposleni lastniki podjetja prek posebne lastniške zadruge, država pa to nadzoruje in spodbuja z davčnimi ugodnostmi. Zadruga bo lahko glede na zakon vzpostavljena, če bo za to tako lastnik matične družbe kot tudi dovolj zaposlenih ‒ pogoj bo vključitev 75 odstotkov zaposlenih.
»V podjetjih, kjer imajo organiziran Esop, sklad zaposlenih Esot kupi lastniški delež matičnega podjetja. Nakup se običajno financira s posojilom, in sicer s strani sklada ali samega podjetja,« pojasnjujejo na spletni strani ministrstva za solidarno prihodnost, kjer so zakon o lastniški zadrugi delavcev pripravili v sodelovanju z ministrstvoma za delo in za finance. »Prednost tega organizacijskega načina je vzpostavitev sheme za zaposlene, ki omogoča, da delavci brez investicije lastnih prihrankov odkupijo delež podjetja. Odkup Esop se financira s pričakovanimi dobički podjetja, zaradi česar omogoča participacijo delavcem na vseh kariernih nivojih in ne glede na njihov gmotni položaj.«
Vlada spodbuja le en model solastništva
»Modeli solastništva so dober način zbliževanja interesov zaposlenih in lastnikov,« meni Sonja Šmuc, namestnica predsednika za strateške projekte v podjetju Dewesoft. »Po eni strani povečajo interes zaposlenih za dolgoročni uspeh podjetja, po drugi poglobijo skrb lastnikov do zaposlenih. Vse to pa, tako trdi teorija, pri nas pa to dokazuje tudi praksa, povečuje motivacijo, pripadnost in produktivnost.«
A model Esop, ki ga z zakonom o lastniški zadrugi delavcev uvaja vlada, je po njenih besedah le eden izmed možnih modelov lastništva zaposlenih. »Lastniške zadruge, ki so se ponekod že dokazale, so ena izmed barv v paleti modelov solastništva. Vlada je z zakonom ta nov model močno spodbudila, kar je čisto v redu. Problem je v tem, da je ob tem ne samo zanemarila vse druge, že delujoče modele solastništva, temveč slednje celo hendikepirala, ko je z zakonom o dohodnini podjetjem tako rekoč onemogočila odkupe deležev zaposlenih. Zaposleni, ki imajo tudi po deset ali 20 let deleže ali delnice podjetja, so namreč obdavčeni 25-odstotno ne glede na dolžino lastništva, če te delnice prodajo nazaj podjetju, kar močno zmanjšuje njihov interes, da svoje lastniške deleže prodajo podjetju, ki bi jih ponovno namenilo za nagrajevanje zaposlenih, in povečuje interes, da jih prodajo tretji osebi ‒ to pa uničuje logiko solastništva. Nasprotno so zaposleni v podjetjih, kjer bodo ustanovili lastniško zadrugo, davčno zelo stimulirani,« je pojasnila Sonja Šmuc. Podjetju Dewesoft tako po njenih besedah novi zakon oziroma vladni način uzakonitve lastništva zaposlenih ne prinaša nikakršnih koristi in ne olajšuje njihovega poslovanja.
»Če je cilj vključiti čim več ljudi v solastništvo podjetij, bi bilo prav, da bi vlada na podoben način, kot je našla rešitve za lastniške zadruge, davčno podprla tudi druge solastniške različice. Mnoge med njimi so se v Sloveniji obdržale že desetletja,« je prepričana Sonja Šmuc.
Kako do večje udeležbe delavcev pri dobičku?
Vlada je nedavno potrdila tudi predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Ta poleg ugodnejše davčne obravnave predvideva povečanje deleža dobička, ki se ga lahko razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, predvideva pa tudi povečanje zgornjega limita izplačil. »Pozitivno je, da omogoča izplačilo višjih nagrad iz dobička kot doslej, uvaja možnost nagrajevanja z lastniškimi deleži v d.o.o.-jih, kar doslej ni bilo možno, tudi administrativno je nežnejši,« pravi Sonja Šmuc. »Je pa hudič v podrobnostih in v strahu, da bi naredili nekaj res dobrega. Čista neznanka je, koliko podjetij bo sploh lahko uporabilo ta zakon, ker so nekatere zahteve postavljene nemogoče visoko. Zakona namreč ne bodo mogla koristiti podjetja, ki bodo zaposlenim izplačevala nagrado iz poslovne uspešnosti, ki se je v Sloveniji že uveljavila, in pa tista, katerih povprečne plače ne bodo lovile splošne rasti plač v gospodarstvu. Ta rast je bila v zadnjih letih, predvsem zaradi dvigov minimalne plače, zelo visoka, celo nad sedem odstotkov na leto. Zdi se, da bodo diskvalificirana prav dobičkonosna podjetja z nadpovprečnimi plačami, saj v večini teh družb plače ne rastejo s tako visokim tempom. Najverjetneje bodo pogoj izpolnjevali v dejavnostih, kjer je veliko zaposlenih v spodnjih plačnih razredih in morajo plače usklajevati z rastjo minimalne plače. Težava je, da ta podjetja pogosto nimajo toliko dobička, da bi ga lahko še izplačevala. Kdo bo potem sploh lahko posegel po tem zakonu?« se sprašuje sogovornica.
Kot je pojasnila, po prvem pregledu tudi v Dewesoftu ne izpolnjujejo pogojev sedanjega predloga zakona, čeprav so nanj dolgo čakali in bi ga radi uporabili v dobro svojih sodelavcev. »Zato upamo, da bo možno stroge določbe omiliti in jih približati izhodiščnemu predlogu ministrstva za gospodarstvo, da bo na voljo čim več podjetjem, ki želijo dobre poslovne rezultate preliti k zaposlenim,« je dejala. »V Dewesoftu nas zlasti veseli možnost nagrajevanja tudi z lastniškimi deleži, ker tako zaposleni dobijo nagrado z večjo vrednostjo, ki se skozi leta še plemeniti, podjetje pa dobi še bolj zavzete in pripadne sodelavce. A težava ni v spodbudah, temveč v varovalkah, ki bodo večini podjetij onemogočile, da bi po tem mehanizmu nagrajevanja sploh lahko posegla.«