Zakaj je morda danes še toliko bolj pomembno kot kdaj koli prej, da delodajalci ustvarjajo zdrava delovna okolja?
Delovno okolje se tako hitro spreminja, da v hitrem tempu sodobnega življenja pogosto zgodi, da telesna dejavnost pade na dno seznama naših prioritet. Več je psihičnih obremenitev, delavci pa se soočajo tudi z negotovostjo, digitalno preobremenjenostjo in pomanjkanjem časa. Dan je enostavno za večino prekratek in časovni roki imajo prednost pred našim počutjem.
Zaposleni namreč večino dnevnega časa preživijo prav na delovnem mestu in to v sedečem položaju, zato po mojem mnenju danes ne potrebujejo samo plače – potrebujejo okolje, kjer lahko dobro delujejo in obenem ostanejo zdravi – telesno in duševno. Dobro počutje zaposlenih je neposredno povezano z nižjo fluktuacijo, manjšo odsotnostjo z dela, večjo angažiranostjo in višjo produktivnostjo. Delodajalci, ki se tega zavedajo, ne samo, da ohranjajo zdravje svojih ekip, ampak pridobijo tudi konkurenčno prednost – tako pri privabljanju kot pri zadrževanju talentov. Poleg tega so močni medsebojni odnosi ključni za ustvarjanje pozitivne delovne klime.
Sodelujete tudi s podjetji, kaj opažate? V sklopu slovenskega kadrovskega kongresa #loveR ste izpostavili določeneprakse, ki se jih kadroviki najraje poslužujejo za dobro počutje zaposlenih.
Kot vemo je z zakonom o varnosti pri delu in zdravju delavcev vsak delodajalec dolžan tudi načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti zanjo potrebna sredstva in spremljati izvajanje. Za izboljšanje splošnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih pri podjetjih opažam v zadnjem času velik porast pri nudenje psihološke podpore, organizaciji delavnic, seminarjev in izobraževanj za izboljšanja duševnega zdravja, obvladovanja stresa, preprečevanje izgorelosti; konkretno pri telesnem zdravju sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev vadbe na delovnem mestu (npr. jutranji pilates v pisarni ali tudi krajše vadbe predvsem za zdravo hrbtenico), subvencioniranje ali sofinanciranje vadnine v fitness centru oz. telovadnici ki ponuja vodeno vadbo, običajno preko včlanitve v športno društvo, organizacijo raznih delavnic in izobraževanj, ki naslavljajo problem sedečega dela in ponujajo rešitve; veliko podjetij nudi tudi aktivni kratek premor z vajami online..
Kako visoko kotira telesno zdravje?
Morala bi kotirati precej višje, kot dejansko kotirata. Dejstva so namreč zaskrbljujoča. 31 odstotkov odraslih po svetu ne dosega niti osnovnih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) oz. 1 izmed 4 odraslih – torej vsaj 20 minut zmerne telesne aktivnosti dnevno. Še bolj alarmantna je slika pri mladostnikih – 80 % jih ne dosega priporočene ravni aktivnosti, torej govorimo o naši bodoči delovni sili. V Sloveniji je približno 40 % odraslih telesno neaktivnih.
Kakšne so posledice?
Dolgoročne zdravstvene posledice »telesnega ne-zdravja« kamor poleg telesne neaktivnosti lahko prištejemo še nezdrave prehranske navade, ter čezmerno telesno težo in debelost, stres, pomenijo povečano tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, kronične bolezni dihal, duševne motnje in nekatere vrste raka. Po poročanju SZO je bilo v letu 2021% kar 74 % vseh smrti po svetu posledica teh nenalezljivih bolezni.
SZO ocenjuje, da bi lahko z večjo telesno dejavnostjo vsako leto preprečili med 4–5 milijonov prezgodnjih smrti, kar jasno kaže, kako ključna je vadba kot varovalni dejavnik v boju proti najpogostejšim sodobnim zdravstvenim težavam.
Če k temu dodamo še, da so po poročanju NIJZ v Sloveniji duševno zdravje, stres in mišično-skeletna obolenja trije najpogostejši razlogi za dolgotrajne bolniške odsotnosti, in hkrati vemo, da telesna dejavnost dokazano blaži vsa ta področja, bi morala podjetja na telesno aktivnost gledati drugače - vadba ni več zgolj osebna izbira, temveč strateški steber dobrega počutja, organizacijske kulture in dolgoročne uspešnosti. Vadba na delovnem mestu ni strošek, temveč investicija – v energijo, učinkovitost in inovativnost. Navsezadnje: Zdravi možgani delujejo bolje v zdravem telesu.
Kaj kažejo znanstvene raziskave? Kakšne so povezave med telesno pripravljenostjo in učinkovitostjo?
Znanstvene raziskave objavljanje v najbolj prestižnih revijah kažejo, da obstaja pozitivna povezava med telesno pripravljenostjo in učinkovitostjo, in sicer na več ravneh – fizični, kognitivni in psihološki. Ključna spoznanja so, da redna telesna dejavnost izboljša kongnitivno funkcijo, pozornost, spomin, hitrost obdelave informacij in izvršilne funkcije (npr. načrtovanje, reševanje problemov). Telesna vadba povečuje dotok kisika v možgane ter sprošča možganske kemikalije (kot so dopamin, serotonin in beljakovino BDNF - Brain-Derived Neurotrophic Factor), kar spodbuja učenje in ustvarjalnost. Vadba povečuje vzdržljivost in znižuje utrujenost, kar vodi do večje učinkovitosti in manj padcev koncentracije čez dan. Tudi krajši aktivni odmori (3–10 minut) dokazano izboljšajo zbranost in delovno uspešnost. Redna aktivnost zmanjšuje stres, tesnobo in simptome depresije, kar pomeni manj prezentizma, absentizma in boljše razpoloženje na delovnem mestu. Psihološka stabilnost je pomemben temelj za učinkovito in kakovostno delo. Aktivnost prinaša manj bolniških odsotnosti. Na splošno so zaposleni, ki redno telovadijo bolj optimistični, motivirani in pripravljeni na izzive, kar skupaj u izboljšanimi kognitivnimi sposobnostmi povečuje njihov zanos in zavzetost pri delu.
Če povzamemo: Vadba ne izboljša le telesne kondicije, ampak tudi mentalno ostrino, psihološko dobrobit in delovno uspešnost. Zato je vlaganje v gibanje vlaganje v učinkovite, zdrave in zadovoljne zaposlene.
