V svetu generativne umetne inteligence je vsakdo začetnik. Celo strokovnjaki se še vedno učijo in razvijajo najboljše prakse, kar pomeni, da podjetja nimajo že vnaprej določenih poti. Velja pa enotno mnenje: uvajanje UI ni muha enodnevnica, niti zgolj tehnični projekt, temveč celovita poslovna transformacija. Ta zahteva jasno strategijo, aktivno vključevanje zaposlenih ter usklajeno povezovanje tehnologije s poslovnimi cilji in vrednotami podjetja. Na to temo je podjetje CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo v začetku tega meseca organiziralo dogodek z naslovom Strateški pristop k uvajanju UI za uspešno in odporno poslovanje.
Ste pripravljeni na revolucijo?
Uvodno predavanje je izvedel Darko Butina, investitor, podjetnik, poslovni strateg in strokovnjak za uporabo umetne inteligence v poslovanju. Kot avtor pristopa AI Powered Leader je poudaril, da večina podjetij še vedno ni pripravljena na revolucijo umetne inteligence. Po njegovih besedah je ključ do uspešne transformacije v strateškem pristopu: »Umetna inteligenca ni tehnologija, ki jo le implementiramo – gre za preoblikovanje načina, kako podjetje razmišlja, deluje in ustvarja vrednost.«
Butina je opozoril na najpogostejše napake podjetij, kot so izolirani pilotski projekti, neciljno uvajanje orodij, kot sta copilot in chatGPT, ter prepričanje, da je UI le še ena programska rešitev. Takšni pristopi ne prinašajo trajnih učinkov, medtem ko podjetja, ki so UI uspešno vključila v svojo strategijo, dosegajo kar 150 odstotkov višjo rast prihodkov od konkurence. Zato mora biti UI del poslovne strategije od samega vrha, pri čemer ima vodstvo ključno vlogo pri razumevanju, kaj umetna inteligenca pomeni za poslovno rast, inovacije in trajnost.
Strateški pristop k umetni inteligenci
O tem, kako vpeljati umetno inteligenco, so svoje mnenje povedali štirje strokovnjaki, ki so si enotni, da to ni več prihodnost – temveč sedanjost. Poudarili so, da za uspeh ni dovolj tehnična uvedba, temveč celostna sprememba v načinu vodenja, kulturi podjetja in razmišljanju o podatkih.
Marko Stefančič, predsednik AIDAS – sekcije za znanost o podatkih in umetno inteligenco na ZIT, Gospodarska zbornica Slovenije, je poudaril, da Evropa v tekmi zaostaja za ZDA in Kitajsko – tam vlagajo stotine milijard v razvoj UI, mi pa jo predvsem reguliramo. Po njegovih besedah Slovenija sicer stopica naprej in ima nekaj svetlih primerov uspešnih podjetij, vendar še vedno primanjkuje zavedanja o tem, kaj umetna inteligenca pomeni za preživetje in konkurenčnost. Omenil je, da bodo poslovni modeli prihodnosti temeljili na avtomatizaciji, podatkovni ekonomiji in stalni prilagodljivosti, zato morajo podjetja in država razviti dolgoročno vizijo vlaganja v UI in izobraževanje.
To ni eksperiment
Sogovorniki so opozorili, da se številna podjetja umetne inteligence lotevajo površinsko – z uporabo posameznih orodij brez povezave s poslovnimi cilji. Uvajanje mora biti vodeno od zgoraj navzdol, z jasno določenimi cilji, kaj želi podjetje doseči: večjo učinkovitost, rast, inovativnost ali trajnostni razvoj. »Večina vodstev v Sloveniji še vedno ne razume, da je UI strateško vprašanje, ne tehnična naloga,« je poudaril Mitja Trampuž, direktor podjetja Creaplusa in predsednik iniciative AI4SI (UI za Slovenijo). »Ključni elementi uspešne uvedbe so kultura podjetja, vlaganje v znanje in talente, kakovostni podatki ter premišljena infrastruktura,« je dodal Trampuž.
Podatki kot novo gorivo poslovne prihodnosti
Podatki so temelj umetne inteligence, hkrati pa največja šibka točka slovenskega gospodarstva. Mnoga podjetja imajo razpršene in nedosledne podatke, kar onemogoča učinkovito gradnjo modelov UI. Marko Stefančič je poudaril, da zaupanje in deljenje podatkov lahko ustvarita močnejše partnerske ekosisteme in s tem temelje za konkurenčnost na evropskem in globalnem trgu. Izjemen primer dobre prakse je predstavil Dušan Krovinović iz podjetja Kolektor sETup, kjer so umetno inteligenco uvedli strateško – od zgoraj navzdol.
Najprej so definirali produkt (upravljanje energetske infrastrukture), nato razvili potrebne gradnike: podatkovne module, napovedne modele, optimizatorje in tržni dostop. Rezultat je ekosistem 207 modelov, ki ustvarijo 1,5 milijona napovedi na leto in obdelajo 5000 novih podatkov vsakih nekaj sekund. »UI sprošča kadre za strateško razmišljanje. Energetski menedžerji imajo več časa za kreativne rešitve. Ne verjamem, da bo UI nadomestila ljudi – verjamem, da bo povečala njihovo inteligenco,« je poudaril Dušan Krovinović, CTO, vodja razvoja sodobnih IT-arhitektur za pametne energetske sisteme in digitalno preobrazbo industrije, Kolektor sETup.
Od digitalizacije k inteligenci
Matej Bregar, direktor IT in digitalizacije poslovanja pri BTC, je opozoril, da je v mnogih podjetjih digitalizacija še vedno nepopolna in zato umetna inteligenca nima trdne osnove. »Vsi govorimo o umetni inteligenci, a pogosto še nismo digitalizirani niti v osnovnih procesih. Digitalizacija mora biti skupen projekt – če sem jaz digitaliziran in ti nisi, proces med nama še vedno teče na papirju.« Po njegovih besedah je treba najprej urediti podatke in procese, nato pa te podatke pametno uporabiti. »Zajemajte jih danes, kajti za vse, česar ne boste zajeli zdaj, vam bo čez dve leti žal,« je zaključil Matej Bregar.
Umetna inteligenca ne bo uspešna, če bo obravnavana kot tehnična inovacija. Uspešna bo šele takrat, ko bo postala temelj poslovne strategije, zato začnite danes in začnite z vrha. Mnogi ugledni strokovnjaki s tega področja ocenjujejo, da smo šele na začetku dobe, ko bo glavno gonilo ekonomskega razvoja UI, ki temelji na podatkih.
