Digitalizacija dela je spremenila skoraj vse, kar smo nekoč razumeli kot »normalen delovnik«. Najmočnejših učinkov pa ne čutijo velike korporacije, temveč mala in srednje velika podjetja, ki so hrbtenica slovenskega gospodarstva. V okviru projekta Global Entrepreneurial Talent Management 4 (GETM4) smo spremljali organizacije iz devetih držav in ugotovili, da so prav ta podjetja tista, ki se srečujejo z največjimi izzivi pri skrbi za zdravje in dobro počutje svojih ljudi. Na voljo imajo manj virov, več operativnih pritiskov in pogosto neformalno organizacijo dela. Vodje so hkrati strategi, operativci in v prvi vrsti ljudje, ki poskušajo »držati barko nad vodo«.
Digitalno delo stoji in pade na kulturi podjetja
Mala in srednje velika podjetja digitalna orodja pogosto uvajajo hitro in pragmatično, predvsem zato, da bodo naloge hitreje opravljene. A brez jasne podpore, pravil in zdrave komunikacijske kulture lahko hitra tehnologija povzroči paradoks: več informacij, več prekinitev, več dela in manj osredotočenosti.
Ključna razlika med podjetji, kjer digitalno delo podpira ljudi, in tistimi, kjer jih izčrpava, ni v orodjih, ampak v kulturi. Tam, kjer prevladuje zaupanje, kjer vodje znajo poslušati in kjer so odmori nekaj običajnega, digitalizacija izboljšuje počutje. Kjer pa se orodja uporabljajo predvsem za nadzor ali kjer zaposleni nimajo občutka varnosti, digitalno delo hitro postane vir pritiska.
Kot zgled dobre kulture se pogosto omenja podjetje Intera, ki je večkratni najboljši zaposlovalec v Sloveniji v okviru Dnevnikovega projekta Zlata nit. Ta v ospredje postavlja zaupanje, raznolikost, vključevanje in dobro počutje zaposlenih, kar podpirajo s fleksibilnimi načini dela, notranjo psihološko podporo, prostori za gibanje in regeneracijo ter transparentno komunikacijo.
Kaj lahko podjetja naredijo
že danes
Digitalno okolje lahko močno izboljša delovno izkušnjo, a le, če ga podjetja gradijo premišljeno. V slovenskih malih in srednje velikih podjetjih, kjer so odnosi tesni in vloge prepletene, je še posebej pomembno, da ustvarimo preproste in jasne temelje za zdrav vsakdan.
Najprej potrebujemo jasne meje. Zaposleni morajo vedeti, da je čas brez dela legitimen in spoštovan, saj je počitek pogoj za dobro delo. Podobno velja za fleksibilnost: koristna je le, če ne pomeni stalne odzivnosti.
V digitalnem delovniku so pomembni tudi kratki odmori. Ti niso razkošje, temveč nujen prostor za koncentracijo in regeneracijo. K temu veliko prispeva tudi zmanjšanje digitalnega šuma: manj obvestil, manj klepetov in manj sestankov pogosto prinese več fokusa kot katero koli dodatno orodje.
Ker se v digitalnem okolju hitro izgubijo drobni socialni signali, je ključnega pomena, da o obremenitvah govorimo odprto. Kratek pogovor ali periodična anketa pogosto razkrije več kot zapletena orodja.
Največja priložnost? Humanizacija digitalnega dela
Čeprav se veliko govori o tehnologiji, je resnični izziv vedno človeški – še posebej v malih in srednje velikih podjetjih, kjer ima vsaka sprememba takojšen učinek na celotno ekipo. Orodja bodo napredovala, modeli dela se bodo spreminjali, delo se bo selilo med fizične in virtualne prostore, a v malih in srednje velikih podjetjih bo vedno ostalo nekaj konstantnega: povezanost in vsakodnevni stik med sodelavci. Digitalno okolje gre razumeti kot prostor, kjer nastajajo naša energija, motivacija in zdravje.
